Dostojanstvena vloga moškega in ženske

BOG JEHOVA je najprej ustvaril Adama in nato Evo. Tako si je Adam, preden je bila ustvarjena Eva, že pridobil določene življenjske izkušnje. V tistem obdobju mu je Jehova dal nekatera navodila. (1. Mojzesova 2:15–20) Adam naj bi kot Božji govornik ta navodila posredoval svoji ženi. Zato lahko logično sklepamo, da je glede čaščenja v vsem prevzel vodstvo.

Podobna ureditev obstaja tudi v krščanski občini, in če si jo pobliže pogledamo, nam lahko to zelo koristi. Apostol Pavel je pisal: »[Ženski] ne dovolim [. . .] imeti oblasti nad moškim, ampak naj bo tiho. Prvi je bil namreč ustvarjen Adam, šele potem Eva.« (1. Timoteju 2:12, 13) To ne pomeni, da mora biti ženska na shodih v krščanski občini ves čas tiho. Molči v tem smislu, da se ne prepira z moškim, ne podcenjuje položaja, ki mu je dodeljen, oziroma si ne prizadeva poučevati občine. Moškim je zaupano nadzorovanje in poučevanje občine, toda ženske lahko veliko prispevajo h krščanskim shodom, tako da na njih različno sodelujejo.

Da bi razumeli, kakšna je vloga moškega oziroma ženske v Božji ureditvi, je apostol Pavel napisal: »Ni namreč moški iz ženske, temveč ženska iz moškega. [. . .] Sicer pa v Gospodu ni ne ženska brez moškega niti moški brez ženske [nihče od njiju ni neodvisen]. Enako namreč, kakor je ženska iz moškega, je tudi moški po ženski; vse pa je iz Boga.« (1. Korinčanom 11:8–12)

Ženske imajo velike prednosti

Pod postavo, ki jo je Bog dal Izraelcem, so imele ženske veliko prednosti in so se lahko o mnogočem same odločale. V Pregovorih 31:10–31 je denimo opisana ‚vrla žena‘, ki kupuje kakovostno blago in iz njega izdeluje krasna oblačila za svojo družino. Zares, »izdeluje tudi spodnja oblačila in jih prodaja« (NW)! (Vrstice 13, 21–24) Ta odlična ženska je ‚podobna trgovskim ladjam‘, saj skrbi za raznovrstno hrano, pa čeprav jo mora priskrbeti iz oddaljenih krajev. (Vrstica 14) »Ogleda si njivo in jo pridobi, in [. . .] zasadi vinograd.« (Vrstica 16) Ker »dobro trguje« (NW), ima od svojega dela dobiček. (Vrstica 18) Poleg tega, da »pazi na poti svoje družine« (SSP), ta marljiva žena, ki se boji Jehova, nesebično pomaga drugim. (Vrstici 20, 27) Ni čudno, da jo vsi hvalijo! (Vrstica 31)

Zakoni, ki jih je po Mojzesu dal Jehova, so ženskam neovirano omogočali, da so se duhovno krepile. V Jozuetovi knjigi 8:35 denimo beremo: »Ni bilo besede iz tega, kar je zapovedal Mojzes, ki je ne bi bil omenil Jozue pred vsem zborom Izraelovim in pred  ženami in otročiči in tujci, ki so bivali med njimi.« Glede duhovnika Ezra pa v Bibliji piše: »Prinesel [je] postavo pred zbor, pred može in žene in vse, ki so jo mogli slišati in razumeti, prvi dan sedmega meseca. In čital jo je na široki ulici, ki je pred Vodnimi vrati, od jutranjega svita do poldne vpričo mož in žen in tistih, ki so mogli razumeti; in vsega ljudstva ušesa so bila obrnjena h knjigi postave.« (Nehemija 8:2, 3) Od takšnega branja postave so imele korist tudi ženske. Poleg tega so lahko praznovale verske praznike. (5. Mojzesova 12:12, 18; 16:11, 14) Najpomebnejše pa je, da so ženske v starodavnem Izraelu lahko imele oseben odnos z Jehovom in so k njemu lahko tudi osebno molile. (1. Samuelova 1:10)

V prvem stoletju n. št. so bogaboječe ženske imele prednost, da služijo Jezusu. (Luka 8:1–3) Neka ženska mu je med večerjo v Betaniji z oljem mazilila glavo in noge. (Matej 26:6–13; Janez 12:1–7) Ženske so bile tudi med tistimi, katerim se je po vstajenju prikazal Jezus. (Matej 28:1–10; Janez 20:1–18) V skupini 120 učencev, ki so se zbrali skupaj po njegovem vnebohodu, so bile tudi ‚nekatere žene in Jezusova mati Marija‘. (Apostolska dela 1:3–15) Mnoge, če ne kar vse te ženske, so bile prav gotovo v zgornji sobi v Jeruzalemu, ko je bil na binkošti leta 33 n. št. izlit sveti duh in so Jezusovi učenci čudežno spregovorili v številnih jezikih. (Apostolska dela 2:1–12)

Med temi, na katerih so se izpolnile Jehovove besede iz Joela 2:28, 29 in jih je ob binkoštih citiral apostol Peter, so bili tako moški kot ženske: »Na vsakršne ljudi [bom] izlil nekaj svojega duha, in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali [. . .]; pa tudi na svoje sužnje, moške in ženske, bom tiste dni izlil nekaj svojega duha.« (Apostolska dela 2:13–18) Še nekaj časa po binkoštih leta 33 n. št. so bile tudi krščanske ženske med tistimi, ki so prejemali darove duha. Govorile so v tujih jezikih in prerokovale – kar ni nujno pomenilo, da so napovedovale prihodnje dogodke, temveč so govorile o svetopisemskih resnicah.

Apostol Pavel je v svojem pismu kristjanom v Rimu priporočal in ljubeče govoril o ‚naši sestri Fojbi‘. Omenil je tudi Trifajno in Trifozo ter dejal, da »se zelo trudita  v Gospodu«. (Rimljanom 16:1, 2, 12) Čeprav te ženske niso imele posebnih službenih prednosti v zgodnji krščanski občini, so bile te in še mnoge druge blagoslovljene, ker jih je Bog izbral, da bodo skupaj z njegovim Sinom, Jezusom Kristusom, v nebeškem Kraljestvu. (Rimljanom 8:16, 17; Galačanom 3:28, 29)

Kakšno veliko prednost imajo danes bogovdane ženske! »Gospod [Jehova, NW] dá besedo, in njih, ki naj bi blagovest oznanjale, bo velika množica,« piše v Psalmu 68:11. Takšne ženske je treba pohvaliti. S svojim spretnim poučevanjem biblijskih učencev so denimo že mnogim pomagale sprejeti prave nauke, ki ugajajo Bogu. Pohvaliti je treba tudi poročene krščanske ženske, ki pomagajo svojim otrokom, da si pridobijo vero, in podpirajo svoje može, ki imajo mnogo občinskih dolžnosti. (Pregovori 31:10–12, 28) Spoštljivo mesto v Božji ureditvi imajo tudi samske ženske in Biblija krščanske moške opominja, naj ravnajo »s starejšimi ženskami kakor z materami, z mlajšimi ženskami pa kakor s sestrami v vsej čistosti«. (1. Timoteju 5:1, 2)

Raznolike naloge moškega

Krščanskemu moškemu je Bog dodelil posebno vlogo in od njega se pričakuje, da jo bo izpolnil. Pavel je dejal: »Hočem pa, da veste, da je vsakemu možu glava Kristus, ženi je glava mož in Kristusu je glava Bog.« (1. Korinčanom 11:3) Tudi moški ima glavo – Kristusa. Da, moški je odgovoren Kristusu in nenazadnje Bogu, in ta od njega pričakuje, da bo ljubeč poglavar. (Efežanom 5:25) Tako je že od takrat, ko so ljudje prvič hodili po zemlji.

Iz Biblije izvemo, da je Bog dal moškemu naloge glede na njegov položaj poglavarja. Noetu je denimo naročil, naj zgradi barko, da se bo med potopom ohranilo življenje. (1. Mojzesova 6:9–7:24) Abrahamu je obljubil, da bodo po njegovem semenu blagoslovljene vse družine in vsi narodi na zemlji. Glavni del tega semena je Kristus Jezus. (1. Mojzesova 12:3; 22:18; Galačanom 3:8–16) Mojzesa je postavil, da vodi Izraelce iz Egipta. (2. Mojzesova 3:9, 10, 12, 18) Po Mojzesu jim je dal zakonik, znan kot postavina zaveza oziroma Mojzesova postava. (2. Mojzesova 24:1–18) Vsi biblijski pisci so bili moški.

Jezus, ki je glava krščanske občine, je dal »darove v obliki ljudi«. (Efežanom 1:22; 4:7–13) Ko je Pavel našteval pogoje za nadzornike, je ob tem imel v mislih moške. (1. Timoteju 3:1–7; Titu 1:5–9) Tako v občinah Jehovovih prič moški služijo kot nadzorniki ali starešine in le oni so lahko postavljeni za strežne služabnike. (Filipljanom 1:1, 2; 1. Timoteju 3:8–10, 12) Samo moški naj bi v krščanski občini služili kot pastirji. (1. Petrovo 5:1–4) Toda, kot smo že omenili, je tudi ženskam Bog dal čudovite prednosti.

Njuni vlogi ju osrečujeta

Kadar mož in žena izpolnita vlogo, ki sta jo dobila od Boga, sta oba srečna. Srečen zakon bosta imela, če bosta posnemala zgled Kristusa in njegove občine. »Možje,« je pisal Pavel, »ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus ljubil občino in dal samega sebe zanjo [. . .]. Vsak od vas [naj] ljubi svojo ženo, tako kakor ljubi sebe.« (Efežanom 5:25–33) Ker se od moških pričakuje, da bodo izpolnili vlogo poglavarja, bi to morali delati ljubeče, in ne iz sebičnosti. Krščanske občine ne sestavljajo popolni ljudje, toda Jezus jo kljub temu ljubi in skrbi zanjo. Podobno bi moral krščanski mož svojo ženo ljubiti in skrbeti zanjo.

Krščanska žena »naj svojega moža globoko spoštuje«. (Efežanom 5:33) Da bi v  tem uspela, lahko posnema občino. V Pismu Efežanom 5:21–24 piše: »Podrejajte se drug drugemu v Kristusovem strahu. Žene naj se podrejajo svojim možem kakor Gospodu, kajti mož je glava svoji ženi, kakor je tudi Kristus glava občini in je rešitelj tega telesa. In kakor je občina podrejena Kristusu, tako naj bodo tudi žene svojim možem v vsem.« Čeprav je za ženo včasih izziv, da se mora podrediti svojemu možu, se to »spodobi v Gospodu«. (Kološanom 3:18) Svojemu možu se bo lažje podrejala, če bo vedno imela v mislih, da to ugaja gospodu Jezusu Kristusu.

Krščanska žena pa se mora glavarstvu svojega moža podrediti, tudi če on ni enakega verskega prepričanja. Apostol Peter je dejal: »Žene podrejajte [se] svojim možem, da bi jih, če kateri niso poslušni besedi, pridobile brez besed, s svojim vedenjem, ker bodo na lastne oči videli vaše čisto vedenje in globoko spoštovanje.« (1. Petrovo 3:1, 2) Sara je spoštovala svojega moža Abrahama in zato dobila prednost, da je rodila Izaka ter tako postala prednica Jezusa Kristusa. (Hebrejcem 11:11, 12; 1. Petrovo 3:5, 6) Žene, ki posnemajo Saro, bo Bog prav gotovo nagradil.

Kadar moški in ženska izpolnita svoje od Boga dane naloge, v zakonu prevladujeta mir in harmonija. Nagrajena sta z zadovoljstvom in s srečo. Še več, izpolnjevanje svetopisemskih zahtev vsakemu od njiju prinese dostojanstvo, ki je povezano s prednostnim položajem v Božji ureditvi.

[Okvir na strani 7]

Kaj menita o vlogi, ki jima jo je dal Bog?

»Moj mož je ljubeč in prijazen poglavar,« pravi Susan. »Običajno se o odločitvah pogovoriva in kadar se odloči, kaj se bo naredilo oziroma kaj se ne bo, vem, da je to v najino dobro. Zaradi vloge, ki jo je Jehova namenil krščanski ženi, sem zares srečna, najin zakon pa je močan. Blizu sva si in skupaj si prizadevava za duhovne cilje.«

Mindy pa pravi: »Vloga, ki jo je Jehova namenil nam ženskam kot svojim služabnicam, dokazuje, da nas ima zares nadvse rad. Menim, da Jehovu s tem, da svojega moža spoštujem, cenim in podpiram pri njegovih občinskih dolžnostih, pokažem, da cenim vlogo, ki mi jo je v zakonu namenil.«

[Slike na strani 5]

Bog je moškemu zaupal vlogo poglavarja, zato je Noetu, Abrahamu in Mojzesu dal različne naloge

[Slika na strani 7]

»Njih, ki naj bi blagovest oznanjale, bo velika množica.«