Kako lahko ostanete neomajni, ko se vam otrok upre

NEKA kristjanka, ki ji bomo rekli Roberta, si je svojega sina prizadevala vzgajati tako, da bi vzljubil Boga Jehova. Toda v poznih najstniških letih se je uprl in odšel zdoma. »Zame je bilo to hujše od česar koli drugega, kar sem kdaj doživela,« je dejala. »Počutila sem se izdano, bila sem popolnoma strta in zmedena. Preplavljale so me negativne misli.«

Morda ste si tudi vi prizadevali, da bi vaši otroci vzljubili Boga in mu služili, vendar se je eden ali več otrok odvrnilo od njega. Kako se lahko spoprimete z grenkim razočaranjem, ki ga ob tem čutite? Kaj vam bo pomagalo, da boste še naprej neomajno služili Jehovu?

Ko so se Jehovu uprli njegovi sinovi

Najprej se morate zavedati, da Jehova dobro ve, kako se počutite. V Izaiju 49:15 beremo: »More li žena pozabiti dojenca svojega, da bi se ne usmilila sina telesa svojega? In ko bi tudi matere pozabile, jaz vendar ne pozabim tebe!« Da, Jehova čuti podobno kakor očetje in matere. Samo predstavljajte si, kako vesel je moral biti, ko so ga hvalili in mu služili vsi njegovi angelski sinovi! Ko je očaku Jobu odgovoril »iz viharja«, mu je radosten čas, ko je bil zedinjen z vso svojo duhovno družino, omenil z besedami: »Kje si bil, ko sem postavljal temelje zemlji? [. . .] Ko so pele vkup jutranje zvezde in vsi sinovi Božji radostno ukali?« (Job 38:1, 4, 7)

Kasneje pa je pravi Bog videl, kako se mu je eden od popolnih angelskih sinov uprl in postal Satan, kar pomeni »upornik«. Videl je tudi, kako sta se mu v uporu pridružila njegov prvi človeški sin Adam in njegova popolna žena Eva. (1. Mojzesova 3:1–6; Razodetje 12:9) Pozneje so se mu uprli še nekateri drugi angelski sinovi in »zapustili pripadajoče jim bivališče«. (Juda 6)

Sveto pismo nam ne pove, kako se je Jehova počutil, ko so ti njegovi popolni sinovi postali uporni. Vseeno pa Biblija odkrito pravi: »Ko je [. . .] videl GOSPOD, da se množi hudobnost človekova na zemlji, in da so vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas, je bilo žal GOSPODU, da  je naredil človeka na zemlji, in bolelo ga je v srce.« (1. Mojzesova 6:5, 6) Žalost je občutil tudi takrat, ko so se mu uprli Izraelci, ki so bili njegovo izbrano ljudstvo. (Psalm 78:40, 41)

Nobenega dvoma ni, da Jehova čuti s starši, ki trpijo zaradi vedenja upornih otrok. V svojo Besedo, Biblijo, je dal zanje napisati vrstice, v katerih najdejo učinkovite nasvete in spodbudo, da bi se lažje spoprijeli s svojimi razmerami. Prigovarja jim, naj zvrnejo nanj vse svoje skrbi, se ponižajo in odločno postavijo proti Satanu Hudiču. Poglejmo, kako vam lahko upoštevanje teh nasvetov pomaga, da ostanete neomajni, ko se vam otrok upre.

Vse svoje skrbi zvrnite na Jehova

Jehova se zaveda, da staršem le malo stvari povzroči toliko skrbi kakor strah, da bi si njihovi otroci škodovali oziroma da bi jim škodoval kdo drug. Apostol Peter je pokazal, da se je s takšnimi in drugačnimi skrbmi mogoče spoprijeti med drugim takole: »Zvrnite [na Jehova] vse svoje skrbi, ker mu je mar za vas.« (1. Petrovo 5:7) Zakaj to povabilo in zagotovilo še posebej velja za starše upornega otroka?

Ko je bil vaš otrok še majhen, ste ga budno varovali pred nevarnostmi in verjetno je sprejemal vaše ljubeče vodstvo. Toda z odraščanjem se je vaš vpliv nanj zmanjšal, vaša močna želja, da bi ga zaščitili pred slabim, pa ne. Verjetno se je ta le še povečala.

Kadar se torej otrok upre in utrpi duhovno, čustveno ali fizično škodo, imate morda občutek, da ste za to krivi vi. Tako je čutila tudi Roberta, ki smo jo omenili na začetku. Ona pravi: »Vsak dan me je preganjal občutek neuspeha in vedno znova sem v mislih obnavljala pretekle dogodke.« Jehova želi, da še posebej v takšnih trenutkih ‚zvrnete nanj vse svoje skrbi‘. Če boste to storili, vam bo pomagal. »Vrzi na GOSPODA breme svoje,« je rekel psalmist, »in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« (Psalm 55:22) Roberta je izkusila takšno tolažbo. Pojasnjuje: »Z Jehovom sem se zaupno pogovarjala o vsem, kar sem  čutila. Preprosto sem mu izlila svoje srce in občutila olajšanje, ki mi ga ne bi prineslo nič drugega.«

Morda ste kot nepopoln roditelj pri vzgoji otroka delali tudi napake. Toda zakaj bi jih morali nenehno premlevati? Jehova očitno tega ne počne, saj je navdihnjeni psalmist zapel: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Psalm 130:3) Otrok bi se morda uprl tudi, če bi bili popoln oče ali mati. Zato v molitvi povejte svoje občutke Jehovu in on vam bo pomagal, da se boste lahko z njimi spoprijeli. Toda za to, da bi še naprej neomajno služili Jehovu in ne bi postali žrtev Satanovih napadov, morate storiti še nekaj.

Ponižajte se

»Ponižajte [se] pod mogočno roko Boga,« je napisal Peter, »da bi vas ob svojem času povišal.« (1. Petrovo 5:6) Zakaj takrat, ko se otrok upre, potrebujete ponižnost? Zaradi upornega otroka vas morda ne preplavljajo le občutki krivde in bolečina, temveč vas je morda tudi nekoliko sram. Morda vas skrbi, da je otrok s svojim ravnanjem uničil sloves vaše družine, še posebej če je moral biti izobčen iz krščanske občine. Zaradi sramote in ponižanja, ki ju občutite, bi morda najraje nehali obiskovati krščanske shode.

Če se želite s tem uspešno spoprijeti, potrebujete modrost. V Pregovorih 18:1, NW, je napisano svarilo: »Kdor se osamlja, gre za lastnimi sebičnimi željami in nasprotuje vsej modrosti.« Če boste kljub svoji žalosti še naprej redno obiskovali krščanske shode, boste deležni življenjsko pomembnega pouka in spodbud. »Na začetku preprosto nisem hotela nikogar videti,« priznava Roberta. »Vendar sem si nenehno govorila, da so moje duhovne navade zelo pomembne. Poleg tega pa bi, če bi ostala doma, samo premlevala svoje težave. Na shodih pa sem se lažje osredinila na krepilne duhovne misli. Tako vesela sem, da se nisem osamila in se tako nisem odmaknila od ljubeče podpore bratov in sester.« (Hebrejcem 10:24, 25)

Ne pozabite tudi, da mora vsakdo v družini ‚nositi svoje breme‘ odgovornosti, ki jo ima kot kristjan. (Galačanom 6:5) Jehova od staršev pričakuje, da imajo svoje otroke radi in jih vzgajajo. Pričakuje pa tudi, da otroci ubogajo in spoštujejo svoje starše. Če starši po najboljših močeh vzgajajo otroke, ‚tako da jih disciplinirajo in usmerjajo njihov um v skladu z Jehovovo voljo‘, si bodo s tem pridobili dobro ime pri Bogu. (Efežanom 6:1–4) Če se otrok takšni ljubeči vzgoji upre, bo s tem omadeževal svoj sloves. »Po dejanjih svojih se dá spoznati tudi deček, je li čisto in je li pošteno delo njegovo,« piše v Pregovorih 20:11. Satan s svojim uporom nikakor ni omadeževal slovesa, ki ga Jehova uživa pri tistih, ki so seznanjeni z dejstvi.

Hudiču se postavite po robu

»Bodite razsodni, budno pazite,« opozarja Peter. »Vaš nasprotnik, Hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl.« (1. Petrovo 5:8) Hudič podobno kakor lev pogosto napade mlade in neizkušene. V staroveškem Izraelu so se levi večkrat  potikali po deželi in ogrožali domače živali. Če se je jagnje oddaljilo od črede, je postalo lahek plen. Odrasla samica je morda nagonsko tvegala življenje, da bi zaščitila svojega mladiča. Toda niti odrasla ovca levu nikakor ne bi mogla biti kos. Zato so morali čredo ščititi pogumni pastirji. (1. Samuelova 17:34, 35)

Da bi Jehova svoje simbolične ovce zaščitil pred ‚rjovečim levom‘, je poskrbel, da za čredo skrbijo duhovni pastirji pod ‚glavnim pastirjem‘, Jezusom Kristusom. (1. Petrovo 5:4) Peter takšne postavljene može takole spodbuja: »Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi, pa ne pod prisilo, temveč voljno, niti ne iz ljubezni do nepoštenega dobička, temveč z vso vnemo.« (1. Petrovo 5:1, 2) Če starši sodelujete s temi pastirji, bodo morda vašemu otroku lahko pomagali, da bo duhovno okreval.

Ko morajo krščanski starešine vašemu upornemu otroku svetovati, vas morda občutki ženejo, da bi ga pred discipliniranjem obvarovali. Toda s tem bi naredili veliko napako. Peter je napisal »Postavite se mu po robu« in s tem mislil na Hudiča in ne na duhovne pastirje. (1. Petrovo 5:9)

Ko je otrok strogo discipliniran

Če se otrok, ki je že krščen kristjan, noče pokesati, je morda najstrožje discipliniran – z izobčenjem iz krščanske občine. To, koliko stika boste z njim še ohranjali, je odvisno od njegove starosti in drugih okoliščin.

Če je otrok mladoleten in živi doma, boste seveda še naprej skrbeli za njegove fizične potrebe. Poleg tega potrebuje tudi moralno vzgojo ter discipliniranje, za kar ste prav tako odgovorni skrbeti. (Pregovori 1:8–18; 6:20–22; 29:17) Morda boste z njim tudi preučevali Biblijo, pri čemer bo osebno sodeloval. Opozorite ga lahko na različne svetopisemske stavke in publikacije, ki jih je priskrbel »zvesti in preudarni suženj«. (Matej 24:45) Poleg tega ga lahko jemljete s seboj na krščanske shode, kjer sedi poleg vas. Vse to lahko delate v upanju, da si bo svetopisemske nasvete vendarle vzel k srcu.

Vse je drugače, ko gre za izobčenega posameznika, ki ni več mladoleten in ne živi doma. Apostol Pavel je kristjane v staroveškem Korintu opominjal: »Nehajte [se] družiti z vsakim, ki se imenuje brat, pa je nečistnik, pohlepnež, malikovalec, sramotilec, pijanec ali izsiljevalec. S takim niti ne jejte.« (1. Korinčanom 5:11) Včasih mora krščanski roditelj zaradi nujnih družinskih zadev imeti stik z izobčenim, vendar bi moral paziti, da se z njim ne bi družil po nepotrebnem.

Kadar otroka, ki je grešil, disciplinirajo krščanski pastirji, ni modro, da njihov na Bibliji temelječ ukrep zavrnete ali ga omilite. Če bi se postavili na stran upornega otroka, ga s tem v resnici ne bi zaščitili pred Hudičem. Pravzaprav bi s tem ogrozili tudi svoje lastno duhovno zdravje. Toda če boste podprli prizadevanje pastirjev, boste ostali »trdni v veri« in tako otroku kar najbolje pomagali. (1. Petrovo 5:9)

Jehova vas bo podpiral

Če se vaš otrok upre, ne pozabite, da niste edini, ki se mu je to zgodilo. Podobno so doživeli tudi drugi krščanski starši. Toda Jehova nas lahko podpira ne glede na to, kako smo preizkušani. (Psalm 68:19)

Zanašajte se na Jehova v molitvi. Redno se družite s krščansko občino. Podprite discipliniranje postavljenih pastirjev. Tako boste lahko ostali neomajni. In morda boste otroku s svojim zgledom pomagali, da se bo odzval na Jehovovo ljubeče povabilo in se vrnil k njemu. (Malahija 3:6, 7)

[Sliki na strani 18]

Molitev in krščanska občina sta vam lahko vir moči