Mejniki pri tiskanju Biblije v afriških jezikih

ISKRENI bralci Biblije iz Evrope in Severne Amerike so se že od nekdaj zavedali, da bi tudi Afričani morali dobiti Božjo Besedo v lastnem jeziku. Zaradi tega plemenitega cilja so mnogi odšli v Afriko in se naučili afriških jezikov. Nekateri so govorjenim jezikom dali tudi pisno podobo in sestavili slovarje. Nato pa so v mnoge afriške jezike pričeli prevajati Biblijo. To nikakor ni bila lahka naloga. »Včasih si je moral prevajalec že za to, da je našel ustrezen izraz za najenostavnejši in najosnovnejši krščanski pojem, prizadevati tudi po več let,« je pojasnjeno v The Cambridge History of the Bible.

Prvi, ki so dobili celoten biblijski prevod v afriškem jeziku, za katerega dotlej še niso sestavili pisave, so bili Cvani. * To Biblijo so leta 1857 natisnili in izdali v več delih. Biblijski prevodi so nato pričeli izhajati še v drugih afriških jezikih. Mnogi od teh prvih afriških prevodov so vsebovali Božje ime Jehova tako v Hebrejskih spisih oziroma »Stari zavezi« kot tudi v Krščanskih grških spisih oziroma »Novi zavezi«. Toda revidirane izdaje in novi prevodi so prišli izpod rok ljudi, ki niso spoštovali svetega imena Biblijinega avtorja, Jehova. Raje so se pustili voditi tradiciji Judov, ki so iz praznovernosti Božje ime nadomestili z nazivi, kot je Bog ali Gospod. Zato je bilo tistim v Afriki, ki ljubijo Boga, nujno priskrbeti prevod Biblije, v katerem bi bilo spet Božje ime.

Od 80-ih let prejšnjega stoletja si Vodstveni organ Jehovovih prič močno prizadeva, da bi v številne glavne afriške jezike prevedli Sveto pismo – prevod novi svet. Zato lahko sedaj več sto tisoč Afričanov, ki jim je Biblija pri srcu, bere ta prevod v svojem maternem jeziku. Prevod novi svet je sedaj v celoti ali deloma na voljo v 17 avtohtonih afriških jezikih.

Bralci Biblije v teh afriških jezikih so veseli, da imajo v rokah prevod, v katerem je  zapisano Božje slavno ime, Jehova. Poglejmo si primer. Ko je bil Jezus v sinagogi v Nazaretu, je vstal in razkril svoje poslanstvo tako, da je prebral odlomek iz Izaijevega zvitka, v katerem je tudi ime njegovega Očeta. (Izaija 61:1, 2) Glede na zapis v Lukovem evangeliju je po Prevodu novi svet prebral: »Jehovov duh je nad menoj, ker me je pomazilil, da oznanim dobro novico revnim. Poslal me je oznanit ujetnikom, da bodo osvobojeni, in slepim, da bodo znova videli, da osvobodim strte in oznanim leto, ko bo Jehova izkazoval naklonjenost.« (Luka 4:18, 19)

Naslednji mejnik pri tiskanju Biblije v afriških jezikih je bil dosežen avgusta 2005. Tega meseca so v podružnici Jehovovih prič v Južnoafriški republiki natisnili in izdali več kot 76.000 izvodov Prevoda novi svet v več afriških jezikih. Med njimi je bilo tudi 30.000 Biblij v šonščini. Izid te Biblije so objavili v Zimbabveju na zborovanjih Jehovovih prič »Bodimo poslušni Bogu«.

Tistega nepozabnega meseca so bili obiskovalci podružnice v Južnoafriški republiki navdušeni, ko so videli, kako nastajajo Biblije v afriških jezikih. »Bil sem srečen in navdušen, da sem lahko sodeloval pri izdelovanju Prevoda novi svet v šonščini in drugih afriških jezikih,« je rekel Nhlanhla, član betelske družine, ki dela v knjigoveznici. Pravzaprav je s temi besedami povzel občutke celotne betelske družine v tej deželi.

Biblije bodo odslej dosegle afriško javnost hitreje in z manj stroški, kakor takrat, ko so jih tiskali onkraj oceana in jih z ladjami pripeljali v Afriko. Še pomembnejše pa je to, da bodo Afričani odslej imeli lahko dostopen in točen prevod, v katerem bodo lahko prebrali sveto ime Velikega avtorja Biblije, Boga Jehova.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 12]

Božje ime v cvanski Bibliji, ki je izšla leta 1840

[Vir slike]

Harold Strange Library of African Studies

[Slika na strani 13]

Obiskovalci iz Svazija si ogledujejo tiskanje Biblij v Južnoafriški republiki