Samuel spodbuja k pravemu čaščenju

PREROK kara sovernike, ker hočejo človeškega kralja, in jih roti, naj poslušajo Boga. Da bi mu verjeli, da je Božji prerok, prosi Jehova za znamenje – nevihto. V tem letnem času, v obdobju, ko se žanje pšenica, v Izraelu skoraj ni neviht. Toda Bog pošlje grmenje in dež. Zaradi tega se ljudstvo silno zboji Jehova in njegovega predstavnika, Samuela. (1. Samuelova 12:11–19)

Prerok Samuel je bil tudi pisec. V svojem popisu razburljivih zgodovinskih dogodkov je zajel približno 330 let in opisal junaška dela izraelskih sodnikov. Resnična zgodba o Samsonu, najmočnejšem človeku, kar jih je kdaj živelo, denimo navdihuje pesnike, operne skladatelje in druge odrske oziroma filmske ustvarjalce. (Sodniki, poglavja 13–16) Samuel je napisal tudi zgodbo o dveh obubožanih vdovah, Ruti in njeni tašči Naomi. Ta zgodba je zaradi svojega srečnega konca prav tako zelo priljubljena. (Ruta, poglavja 1–4)

Kaj se lahko naučimo iz Samuelovih zapisov in njegovega življenja? Kako je spodbujal k pravemu čaščenju?

Njegova mlada leta

Samuelov oče, Elkana, je bil Jehovov častilec in ljubeč mož. Njegova žena, Ana, je bila duhovno močna ženska. Ker je bila neplodna, je v Jehovovi hiši v Silu goreče molila in se zaobljubila: »O GOSPOD nad vojskami, ako se milo ozreš na ponižanje dekle svoje in se me spomniš in ne pozabiš dekle svoje, a daš dekli svoji moški zarod, tedaj ga posvetim GOSPODU za vse žive dni njegove, in britev naj ne pride na glavo njegovo.« (1. Samuelova 1:1–11) Bogu je torej obljubila, da bo otrok opravljal posebno delo, namreč da mu bo služil.

Ana je tiho molila. »Le njena ustnica se je gibala,« je zapisano v poročilu. Zato je veliki duhovnik Eli napačno sklepal, da je pijana, in jo pograjal. Toda Ana je spoštljivo pojasnila, zakaj je tako molila, in Eli ji je dejal: »Pojdi v miru! Bog Izraelov naj ti izpolni prošnjo, ki si jo prosila.« Jehova jo je uslišal, saj poročilo nadaljuje: »Ko preteče čas, potem ko je Ana spočela, je rodila sina in ga imenovala Samuela, kajti ‚izprosila [. . .] ga [je] od GOSPODA‘.« (1. Samuelova 1:12–20)

Samuela sta starša vzgajala tako, da sta ga ‚disciplinirala in usmerjala njegov um v skladu z Jehovovo voljo‘. (Efežanom 6:4) Takoj, ko je Ana nehala dojiti dečka, ga je pripeljala v Božjo hišo v Silu in ga predala velikemu duhovniku Eliju. Eli je poskrbel, da je deček postal »strežnik GOSPODU«. Kako zelo je bila Ana vesela, izvemo iz njenih ganljivih besed zahvale, ki jih je kasneje zapisal sam Samuel. (1. Samuelova 2:1–11)

Če si oče ali mati, ali spodbujaš svoje otroke, naj si za življenjski cilj postavijo služenje Jehovu? Nekaj najboljšega, kar lahko človek naredi, je to, da porabi svoje moči za pravo čaščenje.

Samuel se je brez težav prilagodil življenju v Božjem svetišču. »Napredoval [je] pri GOSPODU« ter »je bil prijeten GOSPODU in tudi ljudem«. Pridobil si je lastnosti, ki so Bogu všeč in zaradi katerih so ga drugi vzljubili. (1. Samuelova 2:21, 26)

Tega pa ne moremo reči za Elijeva ničvredna sinova, Ofnija in Pinehasa, ki »nista poznala GOSPODA«. Živela sta nemoralno in si od žrtev, ki so jih ljudje prinašali v svetišče, jemala najboljše dele. Bog je enkrat že  poslal preroka, da oznani kazen, ki jo je Eli lahko pričakoval in je tudi pomenila smrt za oba njegova sinova. (1. Samuelova 2:12, 15–17, 22–25, 27, 30–34) Tokrat bo Jehova poslal še eno sporočilo o obsodbi po Samuelu.

Samuel služi kot prerok

Bog je Samuelu naročil, naj Eliju pove, da bo »sodil hišo njegovo vekomaj zavoljo krivice, ki je [Eli] vedel zanjo, da si spravljata sinova njegova prokletstvo nadse, pa jima ni zabranil«. Takšnega sporočila ni bilo lahko prenesti in Eli je vztrajal, da mu Samuel ne sme zamolčati niti besedice. Zato mu je Samuel povedal vse, kar je rekel Jehova. Pogumno dejanje, ni kaj! (1. Samuelova 3:10–18)

Ko je Samuel odrasel, je ves Izrael spoznal, da je Božji prerok. (1. Samuelova 3:19, 20) Obsodba, ki jo je napovedal, se je pričela spolnjevati, ko so Filistejci porazili Izraelce. Ofni in Pinehas sta bila v boju ubita, nasprotniki pa so zajeli tudi Jehovovo skrinjo zaveze. Ko je Eli zvedel, da sta mu umrla sinova in da so Izraelci ostali brez skrinje, je padel s svojega stola vznak, si zlomil vrat in umrl. (1. Samuelova 4:1–18)

Dvajset let kasneje je Samuel rotil Izraelce, naj opustijo krivo čaščenje. Poslušali so ga in odstranili malike, se postili ter priznali svoje grehe. Samuel je molil in zanje daroval žgalno daritev. Kako so bili za to blagoslovljeni? Ko so Filistejci napadli, je Bog med te nasprotnike vnesel zmedo in Izraelci so jih v protinapadu premagali. Zaradi Jehovovega blagoslova so se Izraelci zelo popravili, pa tudi področje, ki so jim ga Filistejci vzeli, so dobili nazaj. (1. Samuelova 7:3–14)

Samuel je nedvomno spodbujal k pravemu čaščenju. Poskrbel je denimo, da so nekaj bojnega plena uporabili za obnovo shodnega šotora. Pomagal je organizirati praznovanje pashe in vratarsko službo levitov. (1. letopisov 9:22; 26:27, 28; 2. letopisov 35:18) Vsako leto je iz Rame, kjer je živel, odhajal na potovanja, da bi sodil v različnih mestih. Užival je ugled poštenega in nepristranskega človeka. Ljudje so ga spoštovali, zato jim je lahko duhovno pomagal. (1. Samuelova 7:15–17; 9:6–14; 12:2–5) Ker je bil pošten in duhoven človek, je nedvomno mnoge spodbudil, da so ga posnemali. Ali tako vpliva tudi nate?

Izraelci zahtevajo kralja

Ko se je Samuel postaral, je za sodnika postavil svoja sinova, Joela in Abija. Onadva »nista hodila po njegovi poti, temuč sta se nagnila k lakomnosti in sta jemala darila in zavijala pravico«. Zaradi njunega vedenja so izraelski starešine zahtevali kralja. (1. Samuelova 8:1–5) Samuel nad tem ni bil čisto nič navdušen. Toda ko je glede tega molil, mu je Jehova rekel: »Niso zavrgli tebe, ampak mene, da ne bi jim bil kralj.« (1. Samuelova 8:6, 7) Bog mu je naročil, naj ljudstvu izpolni željo in jih opozori, da bodo pod vlado kralja izgubili določene svoboščine. Ker je ljudstvo vztrajalo, je Jehova dal Samuelu navodila, naj za kralja pomazili Savla. (1. Samuelova 8:6–22; 9:15–17; 10:1)

 Kljub temu da je bil Samuel zaskrbljen zaradi te ureditve, jo je podprl. Po zmagi Izraelcev nad Amonci je v Gilgalu zbral ljudstvo, da bi potrdili Savla za kralja. (1. Samuelova 10:17–24; 11:11–15) Povzel je izraelsko zgodovino in opomnil kralja in ljudstvo, naj bodo poslušni Jehovu. Kot smo omenili na začetku, je Bog na Samuelovo molitev odgovoril z nevihto, ki je za tisti letni čas neobičajna. Zaradi te nevihte je ljudstvo priznalo, da je naredilo napako, ko je zavrnilo Jehova. Samuela so prosili, naj moli zanje, on pa jim je odgovoril: »Bog ne daj, da bi se tako pregrešil GOSPODU, da neham moliti za vas, temuč učiti vas hočem dobro in pravo pot.« Res izjemen zgled zvestovdane ljubezni do Jehova in njegovega ljudstva! (1. Samuelova 12:6–24) Ali tudi ti tako rad podpiraš teokratično ureditev in moliš za dobro sovernikov?

Prva človeška kralja v Izraelu

Savel je bil skromen človek in Bog ga je odobraval. (1. Samuelova 9:21; 11:6) Toda sčasoma ni več spoštoval Božjih navodil. Samuel ga je denimo moral pokarati, ker ni bil potrpežljiv in je sam daroval žrtev, namesto da bi ga počakal, kot mu je naročil. (1. Samuelova 13:10–14) Ko je neposlušno ohranil pri življenju amalekovskega kralja Agaga, mu je Samuel rekel: »GOSPOD je danes odtrgal kraljestvo Izraelovo od tebe in ga je dal bližnjiku tvojemu, ki je boljši nego ti.« Samuel je sam usmrtil Agaga in odšel žalovat za Savlom. (1. Samuelova 15:1–35)

Navsezadnje je Jehova rekel Samuelu: »Doklej boš žaloval nad Savlom, ker sem ga jaz zavrgel, da ne bo kralj Izraelu?« Nato je preroka poslal v Betlehem, da za kralja pomazili Jesejevega sina. Samuel se je ustavil pri vsakem od sinov, dokler ni Jehova odobril, da pomazili najmlajšega, Davida. Tistega dne se je Samuel naučil nekaj pomembnega. Jehova mu je rekel: »Ne gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.« (1. Samuelova 16:1–13)

Samuela je bolelo že to, da je bil Savel neposlušen, kako hudo mu je šele moralo biti, ko je ta kralj tako sovražil Davida, da ga je hotel ubiti! Kljub takšnim preizkušnjam je Samuel ostal dejaven do visoke starosti in je z vso svojo močjo služil Jehovu. (1. Samuelova 19:18–20)

Samuelova zapuščina

Ko je Samuel umrl, so Izraelci žalovali za tem ponižnim in pogumnim prerokom, ki se je dotaknil življenja mnogih. (1. Samuelova 25:1) Samuel je bil nepopoln in je včasih napačno razsodil. Vendar je bil kljub svojim omejitvam izključno vdan Jehovu in si je brez predaha prizadeval pomagati drugim, da bi storili enako.

Od Samuelovih dni do danes se je marsikaj spremenilo, toda v zapisih o njegovem življenju je dragocen pouk za nas. Predvsem je bil pravi Jehovov častilec in je k temu spodbujal tudi druge. Ali delaš to tudi ti?

[Okvir na strani 16]

POUK IZ SAMUELOVEGA ŽIVLJENJA

• Tako kot so Samuela njegovi starši učili Božjo besedo, tudi ti vzgajaj svoje otroke, ‚tako da jih discipliniraš in usmerjaš njihov um v skladu z Jehovovo voljo‘. (Efežanom 6:4)

• Spodbujaj svoje otroke, naj se zgledujejo po Samuelu in naj jim bo služenje Jehovu življenjski cilj.

• Zaradi lastnosti, ki so Bogu všeč, se je Samuel priljubil ljudem in v tem ga lahko posnemamo.

• Samuel je naredil vse, kar je lahko, da je spodbujal k pravemu čaščenju, in tudi vsakdo od nas bi moral tako ravnati.

[Slika na strani 15]

Samuel je spodbujal k pravemu čaščenju in je rad duhovno pomagal