Jehova je hvaležen Bog
Jehova je hvaležen Bog
»Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo pokazali do njegovega imena.« (HEBREJCEM 6:10)
1. Kako je Jehova Moabki Ruti pokazal, da ji je hvaležen?
JEHOVA zelo ceni prizadevanje tistih, ki si iskreno želijo izpolnjevati njegovo voljo, in jih bogato nagrajuje. (Hebrejcem 11:6) Zvesti Boaz je poznal ta izredni vidik Božje osebnosti, saj je Moabki Ruti, ki je ljubeče skrbela za svojo ovdovelo taščo, rekel: »GOSPOD ti poplačaj delo tvoje, in popolno povračilo ti pridi od GOSPODA.« (Ruta 2:12) Ali je Bog Ruto blagoslovil? O tem ni nobenega dvoma! Njena zgodba je namreč zapisana v Bibliji! Poleg tega se je poročila z Boazom in postala prednica kralja Davida in Jezusa Kristusa. (Ruta 4:13, 17; Matej 1:5, 6, 16) To je samo eden od mnogih biblijskih zgledov, ki kažejo, da je Jehova svojim služabnikom hvaležen.
2., 3. a) Zakaj je to, da Jehova kaže hvaležnost, tako osupljivo? b) Zakaj je Jehova lahko iskreno hvaležen? Ponazorite.
2 Jehova bi se sam sebi zdel nepravičen, če ne bi pokazal hvaležnosti. V Pismu Hebrejcem 6:10 piše: »Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo pokazali do njegovega imena, s tem da ste pomagali svetim in jim še vedno pomagate.« Te besede so še toliko bolj osupljive zato, ker je Bog hvaležen ljudem, ki so mu vdani, pa čeprav so ti grešni in ne dosegajo njegove slave. (Rimljanom 3:23)
3 Zaradi nepopolnosti imamo morda občutek, da so naša bogovdana dejanja nepomembna in da nismo vredni Božjega blagoslova. Toda Jehova do potankosti pozna naše motive in okoliščine ter resnično ceni, da mu služimo iz vse duše. (Matej 22:37) Naj ponazorimo: Mamica zagleda na mizi darilo – poceni verižico. Nanjo bi lahko gledala kot na nekaj cenenega in jo odložila med staro šaro. Toda darilu je priložena vizitka, iz katere lahko razbere, da ji je verižico podarilo njeno dekletce, ki je za to porabilo vse svoje prihranke. Zaradi tega dobi darilo v mamičinih očeh popolnoma drugačno vrednost. Verjetno svojo deklico s solzami v očeh objame in se ji iz vsega srca zahvali.
4., 5. Kako je Jezus glede hvaležnosti posnemal Jehova?
4 Jehova se povsem zaveda naših motivov in omejitev ter je hvaležen, ko mu damo najboljše, pa naj je to malo ali veliko. Jezus je svojega Očeta v tem popolnoma posnemal. Spomnimo se biblijske pripovedi o revni vdovi, ki je darovala dva novčiča. »Tedaj je [Jezus] pogledal in videl, kako bogati mečejo svoje darove v skrinjice za prispevke. Nato pa je videl neko siromašno vdovo, ki je vrgla noter dva novčiča, in je rekel: ‚Resnično vam povem, da je ta vdova, čeprav je revna, vrgla več kakor vsi oni skupaj. Vsi ti so namreč metali noter darove iz svojega presežka, ta ženska pa je iz svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela za življenje.‘« (Luka 21:1–4)
5 Ker je Jezus poznal okoliščine te ženske (vedel je, da je vdova in da je revna), se je zavedal, koliko je njen dar v resnici vreden, in to ga je navdalo s hvaležnostjo. Takšen je tudi Jehova. (Janez 14:9) Ali nismo spodbujeni, ker lahko našemu hvaležnemu Bogu in njegovemu Sinu ugajamo ne glede na naše okoliščine?
Jehova nagradi bogaboječega Etiopijca
6., 7. Zakaj je Jehova Ebedmeleku pokazal, da mu je hvaležen, in kako je to storil?
6 Sveto pismo na mnogih mestih odkriva, da Jehova tistim, ki izpolnjujejo njegovo voljo, pokaže svojo hvaležnost. Razmislimo o tem, kako je ravnal z bogaboječim Etiopijcem Ebedmelekom, ki je bil v Jeremijevih dneh služabnik v hiši nezvestega judovskega kralja Zedekija. Ebedmelek je izvedel, da so judovski knezi preroka Jeremija po krivem obtožili, da ljudi hujska k vstaji, in ga nato vrgli v vodni zbiralnik, da bi tam umrl od lakote. (Jeremija 38:1–7) Ebedmelek je vedel, da Jeremija zaradi sporočila, ki ga je oznanjal, močno sovražijo, zato je postavil na kocko svoje življenje in se obrnil na kralja. Pogumno je spregovoril: »Gospod moj, kralj! hudobno so delali ti možje v vsem, kar so storili Jeremiju proroku, ki so ga vrgli v jamo; umrje skoraj tam, kjer je, od glada.« Na kraljevo zapoved je zbral 30 mož in rešil Božjega preroka. (Jeremija 38:8–13)
7 Jehova je videl, da je Ebedmelek tako ravnal zaradi vere, ki mu je pomagala premagati vsak strah, ki ga je morda čutil. Zato mu je Jehova pokazal svojo hvaležnost in mu po Jeremiju sporočil: »Glej, izpolnil bom svoje besede nad tem mestom v nesrečo, ne v srečo [. . .]. Tebe pa bom rešil tisti dan [. . .], da ne boš izročen možem, ki se jih bojiš. Gotovo te bom rešil [. . .].Tvoje življenje bo tvoj vojni plen, ker si zaupal vame.« (Jeremija 39:16–18, SSP) In tako je tudi bilo. Jehova je Ebedmeleka skupaj z Jeremijem rešil iz rok hudobnih judovskih knezov in pozneje Babiloncev, ki so prišli razdejat Jeruzalem. Jehova ‚varuje življenje svojih zvestih, rešuje jih iz rok krivičnih‘, piše v Psalmu 97:10, SSP.
‚Tvoj Oče, ki gleda na skrivnem, ti bo poplačal‘
8., 9. Kakšne molitve Jehova ceni, kot se to vidi iz Jezusovega zgleda?
8 Nadaljnji dokaz, da Jehova ceni naša bogovdana dejanja in je zanje hvaležen, lahko razberemo iz tega, kar v Bibliji piše o molitvi. »Molitev poštenih [. . .] mu je po volji,« je glede Boga napisal modri kralj Salomon. (Pregovori 15:8) V Jezusovih dneh so mnogi verski voditelji molili v javnosti, vendar ne iz pristne bogovdanosti, temveč iz želje, da bi na ljudi naredili vtis. »Ti so svoje plačilo že v celoti prejeli,« je rekel Jezus. »Ti pa, kadar moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. Tedaj ti bo tvoj Oče, ki gleda na skrivnem, poplačal.« (Matej 6:5, 6)
9 Jezus seveda ni obsojal javne molitve, saj je včasih tudi sam javno molil. (Luka 9:16) Jehova zelo ceni, ko molimo k njemu iz iskrenega srca, brez vsake želje, da bi naredili vtis na druge. Pravzaprav to, koliko ljubimo Boga in mu zaupamo, zares pokažemo takrat, ko molimo v zasebnosti. Zato ni presenetljivo, da je Jezus pogosto odšel molit na kak samoten kraj. Nekoč je to storil »zgodaj zjutraj, ko je bila še tema«. Spet drugič »se je sam odpravil na goro molit«. Tudi preden je izbral 12 apostolov, je na samem molil vso noč. (Marko 1:35; Matej 14:23; Luka 6:12, 13)
10. O čem smo lahko prepričani, kadar molimo iskreno in iz srca?
10 Samo zamislite si, kako pozorno je moral Jehova prisluhniti svojemu Sinu, ko je ta k njemu iz srca molil! Pravzaprav je Jezus včasih molil »s silnim vpitjem in solzami«, in »zaradi strahu pred Bogom je bil uslišan«. (Hebrejcem 5:7; Luka 22:41–44) Kadar molimo tako iskreno in iz srca, smo lahko prepričani, da nas naš nebeški Oče posluša pozorno in s cenjenjem. Da, »blizu je GOSPOD [. . .] vsem, ki ga kličejo v resnici«. (Psalm 145:18)
11. Kako Jehova gleda na to, kar počnemo, ko smo sami?
11 Če Jehova ceni, da molimo k njemu na skrivnem, kako zelo mora potem šele ceniti to, da ga na skrivnem ubogamo! Da, Jehova ve, kaj delamo, ko smo sami. (1. Petrovo 3:12) Če smo zvesti in poslušni, ko nas nihče ne vidi, s tem pravzaprav pokažemo, da je naše srce do Jehova ‚nerazdeljeno‘, torej da imamo dobre motive in da smo odločeni ravnati pravilno. (1. letopisov 28:9) S takšnim ravnanjem prav zares razveseljujemo Jehovovo srce! (Pregovori 27:11; 1. Janezovo 3:22)
12., 13. Kako lahko varujemo svoj um in srce ter smo tako podobni zvestemu učencu Natanaelu?
12 Zvesti kristjani zato pazimo, da ne bi naskrivaj grešili, na primer z gledanjem pornografije in nasilja, saj bi s tem pokvarili svoj um in srce. Čeprav se zavedamo, da lahko nekatere grehe pred ljudmi skrijemo, pa je ‚pred očmi njega, ki mu moramo dajati odgovor, vse golo in razodeto‘. (Hebrejcem 4:13; Luka 8:17) Če si prizadevamo, da ne počnemo tega, kar Jehovu ne ugaja, imamo čisto vest in smo zadovoljni, ker vemo, da smo Bogu všeč. Prav zares ni nobenega dvoma, da Jehova resnično ceni človeka, ki »živi brezmadežno in ravna pravično ter govori resnico iz srca svojega«. (Psalm 15:1, 2)
13 Kako pa lahko varujemo svoj um in srce v svetu, ki je prežet s hudobijo? (Pregovori 4:23; Efežanom 2:2) Dodobra izkoristimo vse, kar Jehova pripravlja za krepitev naše duhovnosti, in si tudi po svojih najboljših močeh prizadevajmo, da zavračamo, kar je slabo, in delamo, kar je dobro. Ukrepajmo hitro, tako da napačne želje v nas ne bi postale rodovitne in ne bi rodile greha. (Jakob 1:14, 15) Samo pomislite, kako veseli bi bili, če bi Jezus za vas rekel to, kar je rekel za Natanaela! Zanj je dejal: »Glejte, [človek], v katerem ni prevare.« (Janez 1:47) Natanael, ki mu je bilo ime tudi Bartolomej, je pozneje dobil prednost, da je postal eden od 12 apostolov. (Marko 3:16–19)
»Usmiljen in zvest veliki duhovnik«
14. Kako se je na Marijino dejanje v primerjavi z drugimi odzval Jezus?
14 Jezus je »podoba nevidnega Boga« Jehova, kar pomeni, da svojega Očeta vselej popolnoma posnema, zato tudi sam ceni tiste, ki služijo Bogu iz čistega srca. (Kološanom 1:15) Pet dni prej, preden je žrtvoval svoje življenje, je bil denimo z nekaterimi učenci v gosteh pri Simonu iz Betanije. Tistega večera je Marija, Lazarjeva in Martina sestra, »vzela funt zelo dragega dišavnega olja, pristno nardo« (v vrednosti enoletnega zaslužka) in ga izlila Jezusu na glavo in noge. (Janez 12:3) »Čemu ta potrata?« so negodovali nekateri. Toda Jezus je na njeno dejanje gledal popolnoma drugače. Zanj je bil to izraz izredne velikodušnosti in je v njem videl globlji pomen, povezan z njegovo skorajšnjo smrtjo in pokopom. Zato Marije ni kritiziral, temveč ji je izkazal čast. »Kjer koli po vsem svetu se bo oznanjala ta dobra novica,« je rekel, »se bo povedalo tudi to, kar je storila ta ženska, njej v spomin.« (Matej 26:6–13)
15., 16. Kako nam koristi to, da je Jezus živel in služil Bogu kot človek?
15 Kakšna izjemna prednost je, da imamo za voditelja nekoga tako hvaležnega, kot je Jezus! Pravzaprav je Jezusa to, da je živel kot človek, pripravilo na delo, ki mu ga je Jehova namenil, namreč da služi kot Veliki duhovnik in Kralj – najprej občine maziljenih kristjanov in nato vsega sveta. (Kološanom 1:13; Hebrejcem 7:26; Razodetje 11:15)
16 Jezus se je že pred svojim prihodom na zemljo za ljudi zelo zanimal in je do njih čutil posebno naklonjenost. (Pregovori 8:31) Ko je živel kot človek, je še bolj doumel, kakšne preizkušnje doživljamo pri tem, ko služimo Bogu. Jezus »je moral v vseh pogledih postati kakor njegovi ‚bratje‘«, je napisal apostol Pavel, »da bi lahko postal usmiljen in zvest veliki duhovnik [. . .]. Ker je namreč takrat, ko je bil preizkušan, sam trpel, je zmožen priskočiti na pomoč tistim, ki so ravno tako preizkušani.« Jezus ‚zna sočustvovati z našimi šibkostmi‘, saj je bil »v vseh pogledih preizkušen, le da je bil brez greha«. (Hebrejcem 2:17, 18; 4:15, 16)
17., 18. a) Kako zelo je Jezus cenil trud svojih učencev, kar se vidi iz pisem sedmerim občinam v Mali Aziji? b) Na kaj so se takratni maziljeni kristjani pripravljali?
17 To, da je Jezus preizkušnje svojih sledilcev razumel bolj kot kdaj prej, je postalo očitno po njegovem vstajenju. Razmislimo o njegovih pismih sedmerim občinam v Mali Aziji, ki jih je dal napisati apostolu Janezu. Občini v Smirni je rekel: »Vem za tvojo stisko in revščino.« Pravzaprav je članom občine s tem rekel: ‚Popolnoma razumem, kakšne težave imate; zares se zavedam, kaj prestajate.‘ Ker je sam trpel prav do smrti, jim je zatem še sočutno zagotovil: »Ostani zvest vse do smrti in dal ti bom venec življenja.« (Razodetje 2:8–10)
18 Iz teh pisem sedmerim občinam je jasno čutiti, da se je Jezus popolnoma zavedal, s čim vse so se spoprijemali njegovi učenci, pa tudi, da je resnično cenil njihovo značajnost v življenju. (Razodetje 2:1–3:22) Ne pozabimo, da je Jezus pisma naslovil na maziljene kristjane, ki so upali, da bodo z njim vladali v nebesih. Podobno kakor njihov Gospod so se pripravljali na vzvišeno nalogo – skupaj z Jezusom bodo z največjim usmiljenjem pomagali bolnemu človeštvu, da mu bo odkupna žrtev docela koristila. (Razodetje 5:9, 10; 22:1–5)
19., 20. Kako tisti, ki bodo sestavljali ‚veliko množico‘, kažejo svojo hvaležnost Jehovu in njegovemu Sinu?
19 Seveda pa Jezus ne ljubi samo svojih maziljenih sledilcev. Rad ima tudi svoje zvestovdane »druge ovce«, ki jih je sedaj že več milijonov in bodo sestavljale ‚veliko množico ljudi iz vseh narodov‘, ki bo preživela prihajajočo ‚veliko stisko‘. (Janez 10:16; Razodetje 7:9, 14) Ti ovcam podobni ljudje se k Jezusu zgrinjajo, ker so mu hvaležni za njegovo odkupno žrtev in za upanje na večno življenje. Kako svojo hvaležnost kažejo? Tako, da »Bogu noč in dan opravljajo sveto službo«. (Razodetje 7:15–17)
20 Iz svetovnega poročila za službeno leto 2006, ki ga lahko najdete na straneh od 27 do 30, se jasno vidi, da ti zvesti služabniki sveto službo Jehovu resnično ‚opravljajo noč in dan‘. Pravzaprav so samo v tem letu skupaj s sorazmerno maloštevilnim preostankom maziljenih kristjanov posvetili oznanjevanju vsega skupaj 1.333,966.199 ur, kar ustreza več kot 150.000 letom!
Bodimo še naprej hvaležni!
21., 22. a) Zakaj morajo kristjani, kar se tiče hvaležnosti, danes še posebej paziti? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?
21 Jehova in njegov Sin pri ravnanju z nepopolnimi ljudmi kažeta toliko hvaležnosti, da nam to resnično ogreje srce. Toda večina ljudi se na žalost za Boga kaj malo meni in se osredinja predvsem nase. Pavel je tiste, ki živijo »v zadnjih dneh«, opisal takole: »Ljudje bodo nadvse samoljubni, hlepeli bodo po denarju [. . .]. Skrajno nehvaležni bodo.« (2. Timoteju 3:1–5, Phillips) Kako zelo drugačni so od pravih kristjanov, ki z iskrenimi molitvami, voljno poslušnostjo in služenjem iz vse duše kažejo, da so hvaležni za vse, kar je Bog storil zanje! (Psalm 62:8; Marko 12:30; 1. Janezovo 5:3)
22 V naslednjem članku bomo pregledali samo nekatere od mnogih duhovnih blagoslovov, ki jih uživamo zaradi Jehovove ljubeče darežljivosti. Naj bo naša hvaležnost potem, ko bomo premišljevali o teh ‚dobrih darilih‘, še večja, kot je bila do sedaj. (Jakob 1:17)
Kako bi odgovorili?
• Kako je Jehova pokazal, da je hvaležen Bog?
• Kako lahko razveseljujemo Jehovovo srce, ko smo sami?
• Kako vse je hvaležnost kazal Jezus?
• Kako je Jezusu to, da je živel kot človek, pomagalo, da je postal sočuten in hvaležen vladar?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 17]
Kakor je roditelj vesel, ko mu njegov otrok s preprostim darilom pokaže svojo ljubezen, tako je tudi Jehova hvaležen, ko mu damo najboljše, kar imamo