Resnicoljubnost – ali jo pričakujemo samo od drugih?

»SOVRAŽIM laži in ne maram, da me kdo nalaže!« je odločno dejalo neko 16-letno dekle. Večina med nami meni enako. Želimo si, da bi bile informacije, ki jih prejmemo bodisi pisno bodisi ustno, resnične. Toda ali tudi sami govorimo resnico, ko s kakšno infomacijo seznanimo druge ljudi?

V raziskavi, ki so jo naredili v Nemčiji, je velika večina sodelujočih menila, da so »manjše laži, z namenom, da bi zaščitili sebe ali druge, dopustne, celo nujne, da bi ljudje lahko shajali drug z drugim«. Neka novinarka pa je zapisala: »Govoriti resnico, in nič drugega kot resnico, ob vsakem času je plemenita, toda dolgočasna misel.«

Ali je mogoče, da od drugih želimo slišati resnico, sami pa včasih menimo, da imamo dober razlog, da česa ne povemo po resnici? Ali je sploh pomembno, če kaj povemo po resnici ali pa ne? Kaj se lahko zgodi, če ne govorimo resnice?

Škoda, storjena zaradi neresnice

Razmislite o škodi, ki jo lahko povzroči neresnica. Zaradi laži se izgubi zaupanje med zakoncema in družinskimi člani. Neutemeljeno opravljanje lahko škodi človekovemu ugledu. Ker zaposleni goljufajo delodajalce, so stroški proizvodnje večji in izdelki dražji. Goljufanje pri davčnih napovedih ropa državne blagajne prihodkov, ki so namenjeni javnim službam. Raziskovalci si s ponarejanjem informacij spodjedajo obetajočo karirero in mečejo slabo luč na ugledne ustanove. Nepazljivi vlagatelji zaradi obljub o hitrem zaslužku izgubijo življenjske prihranke ali pa še kaj več. Ne preseneča torej, da nam Biblija pove, da so med stvarmi, ki se Bogu Jehovu gnusijo, »jezik lažniv« in »kriva priča, ki raznaša laži«! (Pregovori 6:16–19)

Zaradi tega, ker se vse povprek laže, so lahko oškodovani tako posamezniki kot celotna družba. Malokdo bi zanikal to dejstvo. Zakaj potem ljudje namerno govorijo tisto, kar ni res? In ali je vsaka neresnica tudi laž? Na ti in še na druga vprašanja bomo odgovorili v naslednjem članku.

[Slika na strani 3]

Zaradi laži se med zakoncema izgubi zaupanje