Bojmo se Jehova in uživajmo v življenju
Bojmo se Jehova in uživajmo v življenju
»Bojte se GOSPODA, vi, njegovi sveti, saj nič ne manjka njim, ki se ga bojijo.« (PSALM 34:10, SSP [34:9, AC])
1., 2. a) Kateri skrajnosti glede strahu pred Bogom obstajata v tako imenovanem krščanstvu? b) Katera vprašanja bomo sedaj pregledali?
DUHOVNIKI tako imenovanega krščanstva ljudem pogosto vcepljajo strah pred Bogom na temelju nesvetopisemskega nauka, da Bog grešnike obsoja na večno trpljenje v peklenskem ognju. Takšen nauk je v nasprotju s tem, kar uči Biblija. V njej je namreč Jehova opisan kot Bog ljubezni in pravice. (1. Mojzesova 3:19; 5. Mojzesova 32:4; Rimljanom 6:23; 1. Janezovo 4:8) Spet drugi duhovniki tako imenovanega krščanstva pa gredo v nasprotno skrajnost. Strahu pred Bogom nikoli ne omenjajo in učijo, da Bog vse dopušča in sprejema praktično vsakogar, ne glede na to, kako ta živi. Vendar Biblija tudi tega ne uči. (Galačanom 5:19–21)
2 Pravzaprav nas Biblija spodbuja, naj se Boga bojimo. (Razodetje 14:7) Ob tem se nam zastavljajo vprašanja: Zakaj ljubeči Bog želi, da bi se ga bali? Kakšen strah naj bi čutili? Kako nam lahko strah pred Bogom koristi? Ta vprašanja bomo obravnavali pri tem, ko bomo nadalje razpravljali o 34. psalmu.
Zakaj naj bi se Boga bali
3. a) Kaj menite o zapovedi, naj se bojimo Boga? b) Zakaj so tisti, ki se bojijo Jehova, srečni?
3 Jehova je kot Stvarnik in Vrhovni vladar vsega vesolja upravičen do tega, da se ga bojimo. (1. Petrovo 2:17) Toda to ne pomeni, da bi morali pred njim trepetati od groze, kot da bi bil tako krut. Do Jehova čutimo strahospoštovanje zaradi tega, kar on je. Bojimo se tudi tega, da mu ne bi bili všeč. Strah pred Bogom je plemenit in poživljajoč, ne pa moreč in grozljiv. Jehova je ‚srečen Bog‘ in želi, da bi človeška bitja v življenju uživala. (1. Timoteju 1:11) To pa je mogoče le, če živimo skladno s tem, kar Bog pričakuje od nas. Za mnoge to pomeni, da morajo spremeniti svoj življenjski slog. Vsi, ki to storijo, okusijo, kako resnične so besede psalmista Davida: »Okusite in glejte, kako dober je GOSPOD. Blagor možu, ki se zateka k njemu! Bojte se GOSPODA, vi, njegovi sveti, saj nič ne manjka njim, ki se ga bojijo.« (Psalm 34:9, 10, SSP [34:8, 9, AC]) Vsem, ki se bojijo Jehova, ne manjka nič, kar je trajne vrednosti, saj so z Njim v dobrem odnosu.
4. Kaj sta zagotovila David in Jezus?
4 Ne spreglejmo, da je David, ustrezno dobi, v kateri je živel, izkazal čast svojim možem s tem, da jih je imenoval »sveti«. Bili so del Božjega svetega naroda. Poleg tega so s tem, ker so bili z Davidom, tvegali svoje življenje. Toda David je bil prepričan, da bo Jehova skrbel za njihove osnovne potrebe, čeprav so bežali pred kraljem Savlom. Napisal je: »Mladi levi so v potrebi in stradajo, kateri pa iščejo GOSPODA, ne pogrešajo nobene dobrote.« (Psalm 34:10) Nekaj podobnega je svojim sledilcem zagotovil tudi Jezus. (Matej 6:33)
5. a) Iz katerega družbenega razreda so bili mnogi Jezusovi sledilci? b) Kaj je Jezus svetoval glede tega, koga naj bi se bali?
5 Mnogi izmed Judov, ki so prisluhnili Jezusu, so bili iz nižjega, revnega sloja. Jezusu so se »zasmilili, ker so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja«. (Matej 9:36) Ali bodo takšni preprosti ljudje zbrali dovolj poguma, da bodo šli za Jezusom? Za kaj takšnega bi si morali privzgojiti strah pred Jehovom, ne pa se bati ljudi. Jezus je dejal: »Ne bojte se tistih, ki ubijejo telo, potem pa ne morejo storiti ničesar več. Toda pokazal vam bom, koga se bojte: Bojte se njega, ki ima potem, ko ubije, tudi oblast vreči v geheno. Res, povem vam, Njega se bojte. Mar ne prodajajo pet vrabcev za dva novčiča? Pa vendar Bog ne pozabi nikogar od njih. Vam pa so celo lasje na glavi prešteti. Ne bojte se. Vredni ste več od mnogo vrabcev.« (Luka 12:4–7)
6. a) Katere Jezusove besede so krepilne za kristjane? b) Zakaj je Jezus najboljši zgled nekoga, ki čuti strah pred Bogom?
6 Kadar na tiste, ki se bojijo Jehova, njihovi sovražniki pritiskajo, naj nehajo služiti Bogu, si ti lahko prikličejo v spomin Jezusovo opozorilo: »Za vsakega, ki pred ljudmi prizna, da je zedinjen z menoj, [bo] tudi Sin človekov pred Božjimi angeli priznal, da je zedinjen z njim. Kdor pa se meni pred ljudmi odreče, se bom tudi jaz odrekel njemu pred Božjimi angeli.« (Luka 12:8, 9) Te besede so za kristjane krepilne, in to še posebej v deželah, kjer je pravo čaščenje prepovedano. Zato še naprej hvalijo Jehova na krščanskih shodih in oznanjevanju, čeprav so pri tem previdni. (Apostolska dela 5:29) Najboljši zgled nekoga, ki je čutil ‚strah pred Bogom‘, je Jezus. (Hebrejcem 5:7) O njem je bilo v preroški Besedi napovedano: »Duh GOSPODOV bo počival nad njim, duh [. . .] strahu GOSPODOVEGA. In blagougodje njegovo bode v strahu GOSPODOVEM [strah pred Jehovom mu bo v veselje, NW].« (Izaija 11:2, 3) Potemtakem je Jezus povsem usposobljen, da nas poučuje o koristih tega, da se bojimo Boga.
7. a) Kako kristjani kažejo, da se odzivajo na povabilo, ki je podobno Davidovemu? b) Kako lahko starši posnemajo Davidov dober zgled?
7 Vsi, ki posnemajo Jezusov zgled in ravnajo po njegovih naukih, se pravzaprav odzivajo na povabilo, ki je podobno Davidovemu: »Pridite, otroci [sinovi, NW], poslušajte me, strahu GOSPODOVEGA vas bom učil.« (Psalm 34:11) Za Davida je bilo normalno, da je svoje može poimenoval »sinovi«, saj so nanj gledali kot na svojega vodja. David jim je duhovno pomagal, da so bili lahko enotni in so uživali Božjo naklonjenost. Kako dober zgled je dal s tem krščanskim staršem! Jehova jih je pooblastil za to, da svoje sinove in hčere ‚vzgajajo, tako da jih disciplinirajo in usmerjajo njihov um v skladu z njegovo voljo‘. (Efežanom 6:4) Če se starši s svojimi otroki vsak dan pogovarjajo o duhovnih rečeh in z njimi redno preučujejo Biblijo, se bodo ti lažje naučili bati Jehova in bodo v življenju uživali. (5. Mojzesova 6:6, 7)
Kako lahko v življenju kažemo, da se bojimo Boga
8., 9. a) Zakaj je življenjski slog, ki odseva strah pred Bogom, za nas tako privlačen? b) Kaj spada k temu, da varujemo svoj jezik?
8 Kot smo že omenili, nas strah pred Jehovom ne oropa veselja. David je vprašal: »Kdo je oni mož, ki se veseli življenja, želi mnogo dni, da uživa dobro?« (Psalm 34:12) Jasno je, da je strah pred Bogom zelo pomemben, če se želimo veseliti dolgega življenja in uživati dobro. Vendar je reči »bojim se Boga« eno, to dokazati s svojim ravnanjem pa nekaj povsem drugega. Zato je David v nadaljevanju pojasnil, kako lahko strahospoštovanje do Boga kažemo v svojem življenju.
9 »Varuj jezik svoj hudega in ustne svoje, da ne govore zvijače.« (Psalm 34:13) Ta odlomek iz 34. psalma je pod navdihnjenjem navedel apostol Peter, zatem ko je kristjanom svetoval, naj bodo bratoljubni. (1. Petrovo 3:8–12) To, da varujemo svoj jezik hudega, pomeni, da ne širimo govoric, ki drugim jemljejo ugled. Ravno nasprotno, prizadevamo si, da smo v pogovorih z drugimi vedno spodbudni. Poleg tega se trudimo biti pogumni in govoriti resnico. (Efežanom 4:25, 29, 31; Jakob 5:16)
10. a) Pojasnite, kaj pomeni, da se umikamo hudemu. b) Kaj vse spada k temu, da delamo dobro?
10 »Umikaj se hudemu in delaj dobro, išči mirú in hodi za njim.« (Psalm 34:14) Tega, kar Bog obsoja, se ogibamo. Sem med drugim spadajo spolna nemorala, pornografija, kraja, spiritizem, nasilje, pijanstvo in zloraba drog. Zavračamo tudi vsakršno obliko razvedrila, ki vsebuje takšne ostudne reči. (Efežanom 5:10–12) Svoj čas raje namenjamo temu, kar je dobro. In največ dobrega lahko storimo s tem, da redno sodelujemo v oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev, saj tako drugim pomagamo do rešitve. (Matej 24:14; 28:19, 20) K temu, da delamo dobro, pa spada tudi to, da se pripravljamo na krščanske shode in jih obiskujemo, da finančno prispevamo za svetovno delo, vzdržujemo kraljestveno dvorano in skrbimo za kristjane, ki potrebujejo pomoč.
11. a) Kako je David ravnal v skladu s tem, kar je govoril o miru? b) Kako lahko v občini ‚iščemo mir‘?
11 David nam je v tem, da si je prizadeval za mir, dober zgled. Dvakrat je imel priložnost ubiti Savla. Vendar tega ni hotel storiti. Kasneje je s kraljem govoril spoštljivo v upanju, da bo med njima znova zavladal mir. (1. Samuelova 24:8–11; 26:17–20) Kaj lahko storimo, kadar je ogrožen mir v občini? Morali bi ‚iskati mir in hoditi za njim‘. Če smo torej opazili, da je med nami in sovernikom prišlo do napetosti, ubogajmo tale Jezusov nasvet: »Najprej se s svojim bratom spravi.« Zatem lahko naprej sodelujemo v drugih vidikih pravega čaščenja. (Matej 5:23, 24; Efežanom 4:26)
Tisti, ki se bojijo Boga, so bogato blagoslovljeni
12., 13. a) Kako so tisti, ki se bojijo Boga, že danes blagoslovljeni? b) Kako zelo bodo zvesti častilci kmalu blagoslovljeni?
12 »Oči GOSPODOVE pazijo na pravične in ušesa njegova na njih vpitje.« (Psalm 34:15) To, kako je Bog ravnal z Davidom, dokazuje, da so te besede resnične. Ker tudi mi vemo, da Jehova bdi nad nami, nas to navdaja s srčno radostjo in z notranjim mirom. Prepričani smo, da se bo vedno odzval na naše potrebe, tudi kadar bomo pod hudim stresom. Zavedamo se, da bodo vsi pravi častilci kmalu doživeli napovedani napad Goga iz Magoga in dočakali ‚prestrašni GOSPODOV dan‘. (Joel 2:11, 31; Ezekiel 38:14–18, 21–23) Ne glede na to, s kakšnimi razmerami se bomo takrat morali spoprijeti, bomo okusili, kako resnične so naslednje Davidove besede: »Ko kličejo pravični, jih sliši GOSPOD in jih iz vseh stisk otimlje.« (Psalm 34:17)
13 Resnično bomo zelo navdušeni, ko bomo videli, kako bo Jehova poveličal svoje veliko ime! Prevzelo nas bo večje strahospoštovanje kot kdaj prej, vse nasprotnike pa bo dohitel ponižujoč konec. ‚GOSPODOVO obličje je srdito njim, ki delajo hudo, da iztrebi z zemlje njih spomin.‘ (Psalm 34:16) Kako izjemen blagoslov bo biti med tistimi, ki bodo tako veličastno rešeni v Božji pravični novi svet!
Obljube, ki nam pomagajo zdržati
14. Kaj nam bo pomagalo zdržati kljub nadlogam?
14 Da pa bi do takrat v tem pokvarjenem in sovražnem svetu lahko še naprej ubogali Jehova, moramo biti zdržljivi. Veliko lažje nam ga bo ubogati, če bomo do njega čutili strahospoštovanje. Zaradi današnjih kritičnih časov nekateri Jehovovi služabniki prestajajo hude nadloge, ki jim tako rekoč strejo srce in zlomijo duha. Vendar so lahko povsem prepričani, da jim bo Jehova pomagal zdržati, če se bodo zanašali nanj. Iz Davidovih besed veje resnična tolažba: »Blizu je GOSPOD tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v duhu [tiste, ki so skrušenega duha, NW] rešuje.« (Psalm 34:18) David je spodbudno nadaljeval: »Mnoge so pravičnega nadloge, ali iz njih vseh ga reši GOSPOD.« (Psalm 34:19) Ne glede na to, koliko nadlog nas doleti, je Jehova dovolj močan, da nas lahko reši.
15., 16. a) Za katero nesrečo je David izvedel kmalu zatem, ko je spesnil 34. psalm? b) Kaj nam bo pomagalo zdržati preizkušnje?
15 Davidu je kmalu zatem, ko je spesnil 34. psalm, prišlo na uho, kakšna nesreča je zadela prebivalce Noba. Savel je njih in večino duhovnikov kruto pobil. Kako zelo ga je moralo pretresti, ko je pomislil, da je Savlovo jezo izzval on, ker se je ustavil v tem mestu! (1. Samuelova 22:13, 18–21) David se je nedvomno po pomoč obrnil k Jehovu in zagotovo ga je tolažilo upanje, da bodo ‚pravični‘ v prihodnosti obujeni od mrtvih. (Apostolska dela 24:15)
16 To vstajenjsko upanje krepi tudi nas danes. Zavedamo se, da nam nič, kar nam lahko storijo naši sovražniki, ne more trajno škoditi. (Matej 10:28) Podobno je bil prepričan tudi David, saj je glede pravičnega človeka rekel: »Vse kosti njegove ohrani, ena izmed njih se ne zlomi.« (Psalm 34:20) Ta vrstica se je dobesedno izpolnila na Jezusu. Čeprav je bil kruto usmrčen, mu niso ‚zlomili‘ niti ene kosti. (Janez 19:36) Psalm 34:20 pa nam širše gledano zagotavlja, da maziljeni kristjani in njihovi tovariši, »druge ovce«, ne bodo nikoli utrpeli trajne škode, ne glede na to, s kakšnimi preizkušnjami se bodo morali spopasti. Simbolično rečeno jim ne bo nikoli zlomljena nobena kost. (Janez 10:16)
17. Kakšna nesreča čaka neskesane sovražnike Jehovovega ljudstva?
17 S hudobnimi pa je drugače. Kmalu bodo slàbo, ki so ga sejali, tudi želi. »Krivičnika bo nesreča usmrtila, sovražniki pravičnega bodo trpeli za krivdo.« (Psalm 34:22, SSP [34:21, AC]) Vse, ki ne nehajo nasprotovati Božjemu ljudstvu, čaka najhujša mogoča nesreča. Ob razodetju Jezusa Kristusa »bodo obsojeni na večno uničenje«. (2. Tesaloničanom 1:9)
18. Kako ‚veliki množici‘ koristi odkupnina že sedaj in kako ji bo koristila v prihodnosti?
18 David je svoj psalm sklenil s temi pomirjevalnimi besedami: »GOSPOD otimlje [odkupuje, NW] dušo hlapcev svojih in ne pogubi se nobeden, ki išče zavetja v njem.« (Psalm 34:22) Kralj David je tik ob koncu svojega 40-letnega kraljevanja dejal: »[Bog] je rešil dušo mojo iz vseh nadlog.« (1. kraljev 1:29) Tisti, ki se bojijo Jehova, se bodo kmalu lahko podobno kakor David ozrli nazaj in se veselili, da so bili na temelju odkupnine oproščeni vsake krivde zaradi greha in rešeni vseh preizkušenj. Večina maziljenih kristjanov je že prejela svojo nebeško nagrado. »Velika množica« iz vseh narodov se sedaj pridružuje preostanku Jezusovih bratov pri služenju Jehovu in zato v Njegovih očeh velja za čisto. Tako je zato, ker člani velike množice verujejo v odkupno moč Jezusove prelite krvi. Med prihajajočim Kristusovim tisočletnim vladanjem bodo nanje izliti vsi blagoslovi odkupne žrtve, zaradi česar bodo dosegli človeško popolnost. (Razodetje 7:9, 14, 17; 21:3–5)
19. Kaj so pripadniki ‚velike množice‘ odločeni delati?
19 Zakaj bo »velika množica« Božjih častilcev tako zelo blagoslovljena? Ker so odločeni, da se bodo Jehova še naprej bali, mu služili iz srca, polnega globokega občudovanja, in ga spoštljivo ubogali. Prav zares, ker se bojimo Boga, v življenju že sedaj uživamo, v prihodnosti pa se bomo lahko »oklenili pravega življenja« – večnega življenja v Božjem novem svetu. (1. Timoteju 6:12, 18, 19; Razodetje 15:3, 4)
Ali se spomnite?
• Zakaj naj bi se bali Boga in kakšen je ta strah?
• Kako naj bi strah pred Bogom vplival na naše ravnanje?
• Kako smo blagoslovljeni, če se bojimo Boga?
• Katere obljube nam pomagajo zdržati?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 26]
Tisti, ki se bojijo Boga, so med prepovedjo previdni
[Slika na strani 28]
Drugim lahko največ dobrega storimo s tem, da jim oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu