Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali bo krutosti kdaj konec?

Ali bo krutosti kdaj konec?

Ali bo krutosti kdaj konec?

MNOGI se bodo brez oklevanja strinjali, da je sebičnost glavni vzrok za krutost, ki smo ji priča v današnjem svetu. Iz semen, ki jih je pred desetletji posejala tako imenovana najprej jaz generacija, je vzklila družba, v kateri se večina zanima predvsem zase. Mnogi bodo storili, kar koli je treba, da bi dosegli svoje, in pogosto se pri tem zatekajo h krutostim. To ne velja samo za posameznike, temveč tudi za celotne narode.

Videti je, da življenje sočloveka nima več nobene vrednosti. Nekateri celo uživajo, kadar so lahko kruti. To jih zabava. Podobni so kriminalcem, ki priznavajo, da so druge prizadeli samo zaradi vznemirjenja, ki so ga ob tem občutili. Kaj pa lahko rečemo o številnih ljudeh, ki radi gledajo nasilne in krute filme, kar filmski industriji prinaša veliko dobička? Zaradi takšne nenehne izpostavljenosti brutalnim dejanjem, pa naj gre za zabavo ali novice v občilih, mnogi postanejo brezčutni.

Krutost pogosto načenja psihično zdravje ljudi in jih tako ujame v začaran krog. Glede nasilja, ki je posledica krutosti, Noemí Díaz Marroquín, učiteljica na Narodni neodvisni mehiški univerzi, pravi: »Nasilja se priučimo, je del kulture [. . .] Nasilnega ravnanja se naučimo, ko okolje takšno ravnanje dopušča in nas k temu spodbuja.« Torej bodo tisti, ki so bili žrtev zlorabljanja, verjetno zlorabljali druge, morebiti celo enako kot so zlorabljali njih.

Po drugi strani pa se bodo tisti, ki zlorabljajo snovi, kot so alkohol in droge, zaradi tega morda pričeli nasilno vesti. Ne smemo tudi spregledati posameznikov, ki so nezadovoljni z vlado, ker ne skrbi za potrebe ljudstva. Nekateri se, zato da bi opozorili nase, zatekajo h krutostim in k terorizmu, pogosto na škodo nedolžnih.

Glede na vse to, se morda sprašujete: ‚Ali se je človek sam naučil takšnih krutosti? Kje je vzrok za današnje razmere?‘

Kdo se v resnici skriva za krutostjo?

Iz Biblije izvemo, da Satan Hudič močno vpliva na ta svet, saj je v njej imenovan »bog te stvarnosti«. (2. Korinčanom 4:4) Je najbolj sebična in okrutna osebnost v vsem vesolju. Jezus je zanj našel prave besede, ko je dejal, da je »ubijalec« in »oče laži«. (Janez 8:44)

Človeštvo je pod močnim Satanovim vplivom že vse od takrat, ko sta bila prva človeka, Adam in Eva, neposlušna. (1. Mojzesova 3:1–7, 16–19) Kakšnih 15 stoletij potem, ko je prvi človeški par obrnil hrbet Jehovu, so si uporni angeli nadeli snovna telesa in imeli spolne odnose z ženskami. Iz teh zvez so se rodili hibridni potomci, imenovani nefili. Po čem pa so bili še posebej znani? Odgovor je v njihovem imenu. V hebrejščini to ime dobesedno pomeni »podiralci« oziroma »tisti, ki drugim povzročajo padec«. Kot vse kaže, so bili to nasilni posamezniki, ki so svet napolnili s krutostjo in z nemoralo, ki ju je lahko odstranil samo potop po Božji roki. (1. Mojzesova 6:4, 5, 17) Nefili so v potopu utonili, njihovi očetje pa so se kot nevidni demoni vrnili v duhovno področje. (1. Petrovo 3:19, 20)

Kako okrutni so ti uporni angeli, lahko vidimo iz primera dečka, ki ga je v Jezusovih dneh obsedel demon. Demon je otroka znova in znova mučil s krči, ga metal v ogenj in vodo, da bi mu vzel življenje. (Marko 9:17–22) Povsem jasno je, da takšne ‚hudobne duhovne sile‘ odsevajo okrutno osebnost svojega glavnega poveljnika, Satana Hudiča. (Efežanom 6:12)

Danes demoni s svojim vplivom med ljudmi še naprej širijo krutost, kot je bilo to napovedano v Bibliji: »V zadnjih dneh [bodo] nastopili kritični časi, v katerih bo težko živeti. Ljudje bodo namreč ljubili sebe [. . .], domišljavi bodo, ošabni [. . .] Prav tako bodo nehvaležni, nezvestovdani, brez vsakršne naravne naklonjenosti, nepripravljeni za kakršen koli dogovor, obrekljivi, brez samoobvladanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalci, svojeglavi, prevzetni, ljubili bodo užitke namesto Boga, imeli bodo videz bogovdanosti, vendar pa njene moči ne bodo odsevali v svojem življenju.« (2. Timoteju 3:1–5)

Iz biblijskih prerokb izvemo, da bodo v naših dneh še posebej kritični časi, saj so bili leta 1914, ko je bilo v nebesih vzpostavljeno Božje kraljestvo v rokah Jezusa Kristusa, Satan in njegovi demoni izgnani iz nebes. V Bibliji je pojasnjeno: »Gorje pa vama, zemlja in morje, ker se je Hudič spustil k vama s silno jezo, saj ve, da ima malo časa.« (Razodetje 12:5–9, 12)

Ali to pomeni, da razmer ni mogoče izboljšati? Díaz Marroquín, ki smo jo omenili na začetku članka, pravi, da se »ljudje lahko odučijo« neželenega vedenja. Toda ker danes Satanov vpliv prežema celotno zemljo, je malo verjetno, da se bo posameznik tega odučil, razen če dovoli drugačni, višji sili, da vpliva na njegovo razmišljanje in dejanja. Katera pa je ta sila?

Spremembe so mogoče, toda kako?

Na srečo je Božji sveti duh najmočnejša sila, kar jih obstaja, in lahko premaga kakršen koli demonski vpliv. Pri ljudeh vzbuja ljubezen in jim pomaga k uspešnemu življenju. Vsak, ki želi ugajati Bogu Jehovu in biti napolnjen z njegovim duhom, se mora ogibati vedenja, ki bi že zgolj mejilo na krutost. Za to mora svojo osebnost preoblikovati v skladu z Božjo voljo. Kakšna pa je ta volja? Bog želi, da ga v ravnanju posnemamo toliko, kolikor le lahko, torej da na druge gledamo tako, kot nanje gleda on. (Efežanom 5:1, 2; Kološanom 3:7–10)

Če boste preučevali, kako Bog ravna, vas bo to prepričalo, da Jehova ni nikdar pokazal nezanimanja za ljudi. Nikdar ni z nobenim človekom in z nobeno živaljo ravnal nepravično. * (5. Mojzesova 22:10; Psalm 36:7; Pregovori 12:10) Zavrača krutost in vse, ki se zatekajo k njej. (Pregovori 3:31, 32) Jehova od kristjanov pričakuje, da si privzgajajo novo osebnost, in ta jim pomaga, da na druge gledajo kot na višje od sebe in jih spoštujejo. (Filipljanom 2:2–4) K tej novi osebnosti sodijo lastnosti, kot so ‚najgloblja sočutnost, prijaznost, ponižnost, blagost in potrpežljivost‘. Ne smemo pa spregledati ljubezni, saj je ljubezen »popolna vez«. (Kološanom 3:12–14) Ali se ne strinjate, da bi bil svet precej drugačen, če bi si ljudje privzgajali takšne lastnosti?

Toda morda se sprašujete, ali se posameznik res lahko trajno spremeni. Poglejmo si primer iz resničnega življenja. Martinu * je bilo v navadi, da je vpil na svojo ženo vpričo otrok in jo hudo pretepal. Nekoč so se razmere tako poslabšale, da so otroci morali steči do sosedov in jih prositi za pomoč. Več let pozneje je družina pričela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. Martin se je naučil, kakšen bi moral biti in kako bi moral ravnati z drugimi. Ali se je lahko spremenil? Njegova žena odgovarja: »Kadar je moj mož v preteklosti izgubil potrpljenje, je postal povsem drug človek. Zaradi tega je bilo naše življenje že dolgo prava polomija. Jehovu se z besedami težko zahvalim, ker je pomagal Martinu, da se je tako spremenil. Sedaj je dober oče in čudovit mož.«

To je zgolj en primer. Milijoni po vsem svetu, ki so preučevali Biblijo z Jehovovimi pričami, so krutost pustili za sabo. Da, ljudje se lahko spremenimo.

Konec vseh krutosti se je približal

V bližnji prihodnosti bo Božje kraljestvo – vlada, ki je že bila vzpostavljena v nebesih in jo vodi sočuten vladar, Kristus Jezus – zavladalo tudi nad zemljo. Vladar tega Kraljestva je iz nebes že odstranil Satana, vir vseh krutosti, in njegove demone. Kmalu bo Božje kraljestvo potešilo potrebe vseh njegovih miroljubnih podložnikov na zemlji. (Psalm 37:10, 11; Izaija 11:2–5) To je edina prava rešitev svetovnih problemov. Kaj pa lahko storimo, če med čakanjem na to Kraljestvo postanemo žrtev krutosti?

Če se bomo na krutost odzvali s krutostjo, ne bo nič boljše. To bo zasejalo samo še več krutosti. Biblija nas vabi naj zaupamo Jehovu, ki bo ob svojem času ‚dal vsakemu po potih njegovih, po sadu dejanj njegovih‘. (Jeremija 17:10) (Glej okvir »Kako ravnati, če smo žrtev krutosti«.) Res je, da morda trpite, ker ste bili žrtev neusmiljenega hudodelstva. (Propovednik 9:11) Vendar lahko Bog popravi posledice, ki bi jih utrpeli zaradi kakršne koli krutosti, premaga lahko celo smrt. Obljubil je, da bo obudil tiste, ki so v njegovem spominu in so izgubili življenje zaradi krutosti. (Janez 5:28, 29)

Verjetnost, da postanemo žrtev krutosti, še vedno obstaja. Vseeno pa sta nam lahko tesen odnos z Bogom in trdna vera v njegove obljube v tolažbo. Razmislite denimo o Sari, ki je sama vzgajala dva sinova in se trudila, da bi si oba pridobila dobro izobrazbo. Ko se je postarala, sta jo sinova zapustila in je nista niti gmotno podpirala niti nista zanjo skrbela, kadar je bila bolna. Toda Sara, ki je sedaj kristjanka, pravi: »Čeprav sem zaradi tega žalostna, vem, da me Jehova ni zapustil. Čutim, da me podpira po duhovnih bratih in sestrah, ki vedno poskrbijo zame. Trdno sem prepričana, da v bližnji prihodnosti ne bo rešil samo mojih problemov, temveč tudi probleme vseh tistih, ki zaupajo v njegovo moč in izpolnjujejo njegove zapovedi.«

Kdo so duhovni bratje in sestre, ki jih je omenila Sara? To so njeni krščanski prijatelji, ki so Jehovove priče. So svetovna bratovščina sočutnih ljudi, ki so prepričani, da bo krutosti kmalu konec. (1. Petrovo 2:17) Ostal ne bo niti tisti, ki nosi glavno odgovornost za krutost, Satan Hudič, in nihče, ki ravna tako kot on. Ta »doba krutosti«, kot se je izrazil neki pisec, bo le še stvar preteklosti. Zakaj ne bi koga od Jehovovih prič prosili, naj vam še več pove o tem upanju?

[Podčrtni opombi]

^ odst. 16 Za podrobnejšo razpravo o Božjih lastnostih in osebnosti, glej knjigo Zbližaj se z Jehovom, ki so jo izdali Jehovove priče.

^ odst. 17 Nekatera imena so spremenjena.

[Okvir na strani 6]

Kako ravnati, če smo žrtev krutosti

V Božji Besedi lahko najdemo praktične nasvete, kako se spoprijeti s krutostjo. Razmislite, kako bi lahko udejanjali naslednje modre besede:

»Ne reci: Povrnil bom hudo! Čakaj GOSPODA, in rešil te bo.« (Pregovori 20:22)

»Kadar vidiš, da stiskajo uboge ter da siloma dero sodbo in pravičnost [. . .], ne čudi se tej reči; kajti visok čuva nad visokim, a nad njima je še višji.« (Propovednik 5:8)

»Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo.« (Matej 5:5)

»Vse torej, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Matej 7:12)

»Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Dajajte to, kar je dobro v očeh vseh ljudi. Če je mogoče, bodite, kolikor je od vas odvisno, v miru z vsemi ljudmi. Ne maščujte se, ljubljeni, temveč dajte prostor Božji jezi, saj piše: ‚Maščevanje je moje, jaz bom povrnil, govori Jehova.‘« (Rimljanom 12:17–19)

»Tudi Kristus [je] trpel za vas in vam s tem zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah. [. . .] Ko so ga zmerjali, ni vračal z zmerjanjem. Ko je trpel, ni grozil, temveč se je izročal tistemu, ki sodi pravično.« (1. Petrovo 2:21–23)

[Sliki na strani 7]

Jehova je mnoge poučil, kako naj krutost pustijo za sabo