Ali je vstajenje za vas nekaj stvarnega?
Ali je vstajenje za vas nekaj stvarnega?
»Upam v Boga, da bo vstajenje.« (APOSTOLSKA DELA 24:15)
1. Zakaj je smrt videti tako neogibna?
»NA TEM svetu so zanesljivi le smrt in davki.« Ta izjava, ki je leta 1789 prišla izpod peresa ameriškega državnika Benjamina Franklina, se mnogim zdi nadvse bistroumna. Toda mnogo nepoštenih ljudi se davkom izmika. Smrti pa, kot je videti, ne uide nihče. Če bi bilo odvisno le od nas, bi ji prej ali slej vsi podlegli. Doleti vse po vrsti. Šeol oziroma splošni grob človeštva nenasitno golta ljudi, ki so nam dragi. (Pregovori 27:20) Toda malce postojmo pri nečem tolažilnem.
2., 3. a) Zakaj smrt ni tako zelo neogibna, kakor to mnogi mislijo? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?
2 Jehovova Beseda nam vliva zanesljivo upanje na vstajenje, torej na to, da bodo mrtvi znova oživeli. To niso zgolj sanje. Nihče v vsem vesolju ne more Jehovu preprečiti, da tega upanja ne bi uresničil. Za nekatere pa tudi sama smrt ni tako neogibna, kakor to mislijo mnogi današnji ljudje. Kako je to mogoče? Ker bo »velika množica ljudi«, ki ji ne poznamo števila, preživela ‚veliko stisko‘, ki je že pred vrati. (Razodetje 7:9, 10, 14) Ti ljudje bodo lahko zatem živeli naprej, pred njimi pa bo večno življenje. Zato zanje smrt ni neogibno dejstvo. Poleg tega bo ‚smrt uničena‘. (1. Korinčanom 15:26)
3 Glede vstajenja bi morali biti tako prepričani, kakor je bil apostol Pavel, ki je rekel: »Bo vstajenje pravičnih in nepravičnih.« (Apostolska dela 24:15) Razmislimo sedaj o treh vprašanjih, povezanih z vstajenjem. Najprej, zakaj smo prepričani, da se bo upanje na vstajenje zagotovo izpolnilo? Kot drugo, kako je lahko upanje na vstajenje v tolažbo vam osebno? In tretje, kako lahko to upanje vpliva na vaše sedanje življenje?
Vstajenje je neizpodbitno dejstvo
4. Zakaj je vstajenje bistveno za izpolnitev Jehovovega namena?
4 Imamo številne razloge, da o vstajenju govorimo kot o dejstvu. Najpomembnejši je ta, da je vstajenje bistveno za izpolnitev Jehovovega namena. Spomnimo se, da je Satan pahnil človeštvo v greh, kar je imelo za neogibno posledico smrt. Zato je Jezus glede Satana rekel: »Ta je bil že od začetka ubijalec.« (Janez 8:44) Toda Jehova je obljubil, da bo njegova ‚žena‘ oziroma njegova ženi podobna organizacija v nebesih rodila »seme«, ki bo tej ‚prakači‘ ali Satanu strlo glavo oziroma ga odstranilo. (1. Mojzesova 3:1–6, 15; Razodetje 12:9, 10; 20:10) Ko je Jehova postopoma razkrival svoj namen v zvezi s tem mesijanskim semenom, je postalo očitno, da to seme ne bo odstranilo le Satana. Božja Beseda pravi: »Božji Sin se je razodel s tem namenom, da bi razdrl Hudičeva dela.« (1. Janezovo 3:8) Glavno Satanovo delo, ki se ga je Jehova namenil po Jezusu Kristusu razdreti oziroma odstraniti, je smrt, ki je posledica greha, podedovanega od Adama. Pri tem imata ključno vlogo Jezusova odkupna žrtev in vstajenje. (Apostolska dela 2:22–24; Rimljanom 6:23)
5. Zakaj se bo z vstajenjem mrtvih oslavilo Jehovovo ime?
5 Jehova je odločen oslaviti svoje sveto ime. Satan je zlobno omadeževal Božje ime in razširil laži. Adamu in Evi je denimo rekel, da ‚nikakor ne bosta umrla‘, če bosta jedla sad, ki ga je Bog prepovedal. (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:4) Vse od takrat širi podobne laži, kot je na primer lažni nauk, da duša preživi smrt telesa. Toda Jehova bo z vstajenjem jasno pokazal, da so vse te laži samo to, kar pove že sama beseda – laži. Takrat bo enkrat za vselej postalo očitno, da je on edini, ki lahko ohrani življenje in ga tudi povrne.
6., 7. Kako Jehova čuti glede vstajenja ljudi in kako to vemo?
6 Jehova hrepeni po tem, da bi ljudi obudil od mrtvih. Jehovove občutke glede tega nam razkriva Biblija. Razmislimo denimo o naslednjih besedah, ki jih je pod navdihnjenjem izrekel zvesti Job: »(Ko človek umre, bo li spet živel?) Vse dni, dokler sem v vojni službi, bi hotel čakati, dokler mi ne pride prememba. Ti bi poklical, in jaz bi ti odgovoril; tožilo bi se ti po svojih rok stvari.« (Job 14:14, 15) Kaj pomenijo te besede?
7 Job je vedel, da bo po smrti nekaj časa spal smrtno spanje. Na to je gledal kot na ‚vojno službo‘ oziroma obdobje prisilnega čakanja na to, da bo svoboden. O tem ni prav nič dvomil. To je preprosto vedel. Kako le? Ker je vedel, kako Jehova čuti. Jehovu ‚bi se tožilo‘ po svojem zvestem služabniku. Da, Bog hrepeni po tem, da obudi vse pravične. Možnost, da živijo večno v raju na zemlji, pa bo dal tudi drugim. (Luka 23:43; Janez 5:28, 29) Ali lahko Bogu to, kar se je namenil, kdo prepreči?
8. Kako je Jehova »zajamčil«, da je naše upanje za prihodnost zanesljivo?
8 Upanje na prihodnost nam jamči Jezusovo vstajenje. Pavel je v svojem govoru v Atenah rekel: »[Bog] je [določil] dan, v katerem se je namenil pravično soditi vsemu obljudenemu svetu po možu, ki ga je za to postavil, in je vsem ljudem to tudi zajamčil s tem, da ga je obudil od mrtvih.« (Apostolska dela 17:31) Nekateri so se takrat, ko so slišali Pavla govoriti o vstajenju, posmehovali. Toda nekaj jih je pričelo verovati. Morda je njihovo pozornost pritegnila prav misel, da je Bog to upanje zajamčil. Ko je Jehova obudil Jezusa, je pravzaprav naredil največji čudež, kar jih je kdaj bilo. Svojega sina je obudil kot mogočno duhovno bitje. (1. Petrovo 3:18) Obujeni Jezus je bil celo še mogočnejši kakor v svojem predčloveškem obstoju. Postal je nesmrten in po moči takoj za svojim očetom Jehovom, zato lahko od njega sedaj sprejema čudovite naloge. Po njem Jehova obuja oziroma bo obudil vse druge: nekatere za življenje v nebesih, druge pa na zemlji. Sam Jezus je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje.« (Janez 5:25; 11:25) Jehova je s tem, da je obudil svojega Sina, priskrbel jamstvo, da se bo zvestim posameznikom upanje na vstajenje izpolnilo.
9. Kako biblijsko poročilo potrjuje, da je vstajenje nekaj stvarnega?
9 Vstajenju so bili priča mnogi očividci in ti dogodki so zapisani v Božji Besedi. V Bibliji je podroben opis osmih primerov, ko so bili ljudje obujeni v življenje na zemlji. Ti čudeži se niso zgodili kje na skrivnem, temveč javno, pogosto pred pričami. Ko je Jezus obudil Lazarja, ki je bil mrtev že štiri dni, je to storil pred skupino žalujočih, med katerimi so bili nedvomno člani Lazarjeve družine, prijatelji in sosedje. Ta dokaz, da je Jezusa poslal Bog, je bil tako neizpodbiten, da ga Jezusovi verski sovražniki niso nikoli zanikali. Pričeli so kovati zaroto, s katero se ne bi znebili samo Jezusa, temveč tudi Lazarja! (Janez 11:17–44, 53; 12:9–11) Da, lahko smo prepričani, da je vstajenje neizpodbitno dejstvo. Bog je dal takšne pretekle dogodke zapisati, da bi nas potolažil in nam okrepil vero.
Upanje na vstajenje nas tolaži
10. Kaj nam bo pomagalo, da nas bodo biblijske pripovedi o vstajenju lahko potolažile?
10 Ali zaradi smrti, ki tako neusmiljeno kosi, hrepenite po tolažbi? Eden od zanesljivih virov tolažbe so biblijske pripovedi o vstajenju. Ko jih boste brali, o njih poglobljeno premišljevali in si dogodke živo predstavljali, vam bo upanje na vstajenje postalo bolj stvarno. (Rimljanom 15:4) To niso zgolj pravljice. So resnične pripovedi o ljudeh, kot smo mi, o ljudeh, ki so živeli v določenem času in določenem kraju. Poglejmo si na kratko en primer: prvo vstajenje, ki je zapisano v Bibliji.
11., 12. a) Kakšno tragedijo je doživela vdova iz Sarepte in kako se je na to sprva odzvala? b) Opišite, kako je lahko prerok Elija pomagal vdovi z močjo, ki mu jo je dal Jehova.
11 Predstavljajmo si naslednje. Prerok Elija je že več tednov v gosteh pri vdovi iz Sarepte, ki mu je ponudila v bivanje podstrešno sobico. Za ljudi so to hudi časi. Pokrajino pestita suša in lakota. Mnogi umirajo. Jehova je po Eliju že nagradil vero te ponižne vdove s čudežem, ki je trajal dlje časa. Z malim sinom sta bila na robu lakote, hrane sta imela le še za en obrok, ko je Elija z Božjo pomočjo storil čudež, tako da njuna zaloga moke in olja ni pošla. Toda vdova sedaj doživi tragedijo. Otrok ji nenadoma zboli in kmalu zatem neha dihati. Mater prevzame obup. Že tako je dovolj hudo, da mora živeti brez pomoči in podpore moža, sedaj pa je izgubila še edinega otroka, ki ga je imela. V svoji bolečini celo okrivi Elija in njegovega Boga, Jehova! Kaj bo prerok storil?
12 Elija vdove ne pokara, ker je njega in Boga po krivem obtožila, temveč ji reče: »Daj mi sem sina svojega!« Odnese ga v podstrešno sobo in večkrat moli, da bi otrok oživel. In glej, Jehova se odzove! Samo zamislite si, kako Eliju zasije obraz, ko vidi, da se dečkove prsi pričnejo dvigati in spuščati, ker vanje prihaja zrak. Otrok odpre veke in v njegovih očeh se lesketa iskra življenja. Elija zatem prinese dečka k materi in ji reče: »Glej, sin tvoj živi!« Njena radost je nepopisna. Eliju reče: »Sedaj sem spoznala, da si ti mož Božji in da beseda GOSPODOVA v ustih tvojih je resnica.« (1. kraljev 17:8–24) Njena vera v Jehova in njegovega predstavnika je sedaj močnejša kot kdaj prej.
13. Zakaj nam je pripoved o tem, kako je Elija obudil vdovinega sina, danes v tolažbo?
13 Če poglobljeno premišljujete o takšni pripovedi, vas to lahko gotovo zelo potolaži. Nobenega dvoma ni, da je Jehova našega sovražnika, smrt, resnično zmožen premagati! Samo predstavljajte si, kako bo tisti dan, ko bodo takšno veselje, kot je prežemalo vdovo, občutili milijoni ljudi ob splošnem vstajenju mrtvih! Takrat bo velika radost tudi v nebesih, saj se Jehova že veseli časa, ko bo svojemu Sinu naročil, naj obudi mrtve po vsej zemeljski obli. (Janez 5:28, 29) Ali vam je smrt vzela koga od vaših ljubljenih? Kako čudovito je vedeti, da Jehova lahko mrtve obudi v življenje in bo to tudi storil!
Naše upanje vpliva na to, kako živimo
14. Kako lahko upanje na vstajenje mrtvih vpliva na vaše življenje?
14 Kako lahko upanje na vstajenje vpliva na to, kako že sedaj živimo? V stiskah, problemih, preganjanju ali nevarnostih nam je lahko vir moči. Satan hoče, da bi se tako zelo bali smrti, da bi se bili pripravljeni prostovoljno odreči svoji značajnosti in jo zamenjati za varnost, ki pa je samo navidezna. Zapomnimo si, da je Satan rekel Jehovu: »Vse, kar ima človek, da za življenje svoje.« (Job 2:4) S tem je obrekoval vse ljudi, tudi vas osebno. Ali je res, da boste v nevarnosti nehali služiti Bogu? Če boste razmišljali o upanju na vstajenje, vas bo to lahko okrepilo v odločenosti, da vas nič ne odvrne od tega, da bi izpolnjevali voljo svojega nebeškega Očeta.
15. Kako nas lahko v nevarnosti tolažijo Jezusove besede iz Matejevega evangelija 10:28?
15 Jezus je rekel: »Ne bojte se teh, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti, temveč se bojte njega, ki lahko oboje, dušo in telo, pokonča v geheni.« (Matej 10:28) Satana in njegovih zemeljskih pristašev se nam ni treba bati. Res je, da nam nekateri lahko škodujejo, lahko nas celo usmrtijo. Vendar četudi doživimo najhujše, je to kvečjemu samo začasno. Jehova lahko popravi vso škodo, ki jo utegnejo utrpeti njegovi zvesti služabniki, in to bo tudi storil, četudi to pomeni, da jih bo moral obuditi. Jehova je edini, ki je vreden tega, da se ga bojimo in do njega čutimo globoko strahospoštovanje. Je edini, ki ima moč odvzeti življenje in vsako upanje na prihodnost, saj lahko tako dušo kot telo pokonča v geheni. Vendar noče, da bi se vam to zgodilo. (2. Petrovo 3:9) Zaradi upanja na vstajenje smo lahko Božji služabniki vselej prepričani, da smo na varnem. Vse dokler smo zvesti, se nam obeta večno življenje in glede tega ne Satan ne tisti, ki so na njegovi strani, ne morejo ukreniti ničesar. (Psalm 118:6; Hebrejcem 13:6)
16. Kako naše stališče do vstajenja vpliva na to, čemu dajemo prednost v svojem življenju?
16 Če nam je upanje na vstajenje nekaj stvarnega, to vpliva na naš odnos do življenja. Zavedamo se, da ‚najsi živimo najsi umremo, pripadamo Jehovu‘. (Rimljanom 14:7, 8) Ko torej razmišljamo o tem, čemu bomo v življenju dali prednost, upoštevamo Pavlov nasvet: »Ne oblikujte se več po tej stvarnosti, temveč se preobrazite s prenavljanjem svojega uma, da bi se prepričali, kaj je dobra, sprejemljiva in popolna Božja volja.« (Rimljanom 12:2) Mnogo ljudi se mrzlično peha za tem, da bi ugodili vsem svojim željam, ambicijam ter vsaki svoji muhi. Ker je življenje v njihovih očeh kratko, se zdi, da skoraj iz obupa tekajo za užitki, in če že imajo neko obliko čaščenja, ta nikakor ni v skladu s ‚popolno Božjo voljo‘.
17., 18. a) Kako Jehovova Beseda potrjuje, da je človeško življenje res kratko, toda kaj nam želi Bog? b) Zakaj naj bi vsak dan hvalili Jehova?
17 Res je, življenje je kratko. »Hitro vse poteče in mi odletimo«, morda po kakih 70 ali 80 letih. (Psalm 90:10) Ljudje danes smo, jutri pa nas ni več – kakor trava, bežna senca ali kratkotrajen dih. (Psalm 103:15; 144:3, 4) Toda Božji namen ni bil, da bi nekaj desetletij odraščali, si pridobili nekaj modrosti in izkušenj, nato pa naslednjih nekaj desetletij propadali, zboleli in končno umrli. Jehova je ljudem vsadil željo po večnem življenju. »Večnost jim je položil v srce,« nam pove Biblija. (Propovednik 3:11) Ali je mogoče, da bi bil Bog tako krut, da bi nam dal takšno željo, nato pa onemogočil, da bi se nam izpolnila? Ne. To ni mogoče, ker ‚je Bog ljubezen‘. (1. Janezovo 4:8) Tiste, ki so umrli, bo oživil in jim tako dal možnost, da bodo lahko dobili večno življenje.
18 Zaradi upanja na vstajenje lahko na prihodnost gledamo z zaupanjem. Ni nam treba hiteti, da bi že sedaj dosegli vse, kar kot ljudje zmoremo. Ni nam treba ‚porabljati do konca‘ tega sveta, ki so mu šteti dnevi. (1. Korinčanom 7:29–31; 1. Janezovo 2:17) V nasprotju s tistimi, ki nimajo nobenega resničnega upanja, se zavedamo nečesa dragocenega: Če bomo ostali zvesti Bogu Jehovu, bo pred nami vsa večnost, da ga bomo lahko slavili in se veselili življenja. Zato vsak dan hvalimo Jehova, ki bo poskrbel za to, da se bo upanje na vstajenje zagotovo izpolnilo!
Kako bi odgovorili?
• Kako naj bi gledali na upanje na vstajenje?
• Zaradi katerih dejavnikov vemo, da je upanje na vstajenje neizpodbitno dejstvo?
• Kako vam je lahko upanje na vstajenje v tolažbo?
• Kako lahko upanje na vstajenje vpliva na to, kako živite sedaj?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 28]
Job je vedel, da Jehova hrepeni po tem, da bi obudil pravične
[Slika na strani 29]
»Glej, sin tvoj živi!«