Duhovno bogati v jeseni življenja

‚Zasajeni v hiši GOSPODOVI bodo še v sivosti dajali sad.‘ (PSALM 92:13, 14)

1., 2. a) Kako je starost pogosto prikazana? b) Kaj Sveto pismo obljublja glede posledic Adamovega greha?

KAJ vam prikliče v spomin beseda »starost«? Zgubano kožo? Slabši sluh? Oslabele ude? Ali pa kak drug vidik ‚hudih dnevov‘, ki so slikovito in podrobno opisani v Propovedniku 12:1–7? Če je tako, je treba upoštevati, da v 12. poglavju Propovednika ni opisana starost, kakršno je človeštvu prvotno namenil Stvarnik, Bog Jehova, temveč posledice, ki jih ima Adamov greh na človeško telo. (Rimljanom 5:12)

² Starost sama po sebi ni prekletstvo, saj ta pomeni, da leta minevajo, medtem ko človek še vedno živi. Pravzaprav sta odraslost in zrelost zaželjeni lastnosti vseh živih bitij. Kmalu bo vsa škoda okoli nas, ki sta jo v šest tisoč letih človeštvu povzročila greh in nepopolnost, le še stvar preteklosti. Vsi poslušni ljudje bodo uživali življenje, kakršno jim je bilo namenjeno, življenje brez bolečin, ki jih danes s seboj prinašata starost in smrt. (1. Mojzesova 1:28; Razodetje 21:4, 5) Takrat ‚noben prebivalec ne bo rekel: Bolan sem!‘ (Izaija 33:24) Ostarelim se bodo povrnile »mladostne moči« in njihovo telo se bo ‚okrepilo bolj ko v mladosti‘. (Job 33:25, Ekumenska izdaja) Trenutno pa se moramo vsi spoprijemati z Adamovo dediščino. Vendar Jehovovi služabniki v jeseni svojega življenja okušajo posebne blagoslove.

3. Kako lahko kristjani ‚še v sivosti dajejo sad‘?

³ Božja Beseda nam zagotavlja, da bodo tisti, ki so ‚zasajeni v hiši GOSPODOVI, še v sivosti dajali sad‘. (Psalm 92:13, 14) Psalmist je tako v simboličnem jeziku prikazal temeljno resnico, namreč da zvesti Božji služabniki lahko še naprej duhovno napredujejo, uspevajo in bogatijo, pa čeprav telesno pešajo. To dokazujejo številni biblijski in sodobni zgledi.

‚Nikoli ni manjkala‘

4. Kako je ostarela prerokinja Ana kazala svojo vdanost Bogu in kako je bila za to nagrajena?

⁴ Razmislimo o prerokinji Ani iz prvega stoletja. Pri 84-ih »ni nikoli manjkala v templju ter je noč in dan opravljala sveto službo s posti in ponižnimi prošnjami«. Ker njen oče ni bil levit, ampak je bil iz »Aserjevega rodu«, ni mogla dobesedno živeti v templju. Predstavljajte si, koliko truda je terjalo od nje, da je bila vsak dan tam, od jutranje pa vse do  večerne daritve! Toda za svojo vdanost je bila bogato nagrajena. Imela je prednost, da je na svoje oči videla, kako sta Jožef in Marija prinesla malega Jezusa v tempelj, da bi ga predstavila Jehovu, kot je to zahtevala Postava. Ko je Ana zagledala Jezusa, »se [je] začela zahvaljevati Bogu in govoriti o otroku vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema«. (Luka 2:22–24, 36–38; 4. Mojzesova 18:6, 7)

5., 6. Kako vse mnogi starejši odsevajo duha, kakršnega je imela Ana?

⁵ Danes so mnogi starejši med nami takšni kakor Ana – so redni na shodih, iz vsega srca prosijo Jehova za napredek čistega čaščenja in v njih neusahljivo gori močna želja, da bi oznanjevali dobro novico. Neki brat v svojih 80-ih, ki skupaj z ženo redno prihaja na krščanske shode, pravi: »Obiskovanje shodov nama je v navadi. Nočeva biti nikjer drugje, kot le tam, kjer je Božje ljudstvo. Tam se dobro počutiva.« Kakšen spodbuden zgled za vse nas! (Hebrejcem 10:24, 25)

⁶ »Ko gre za duhovne dejavnosti, pri katerih lahko sodelujem, nočem ničesar zamuditi. Hočem biti zraven.« To je vodílo kristjanke Jean, vdove, ki je v svojih 80-ih. »Seveda imam tudi žalostne trenutke,« nadaljuje, »toda zakaj bi morali biti takrat žalostni tudi vsi okoli mene?« Z iskricami v očeh pripoveduje, s kakšnim veseljem obiskuje druge dežele, zato da bi bila navzoča na krepilnih duhovnih dogodkih. Na nekem nedavnem potovanju je tistim, ki so potovali z njo, dejala: »Dovolj imam ogledovanja gradov, rada bi šla na oznanjevanje!« Čeprav ni znala jezika, ki ga govorijo v tistem kraju, je ljudem vzbudila zanimanje za biblijsko sporočilo. Poleg tega je dobršno število let sodelovala z občino, v kateri so potrebovali pomoč, čeprav je to pomenilo, da se je morala naučiti novega jezika in se eno uro daleč voziti na shode.

Umsko dejavni v jeseni življenja

7. Kako je Mojzes, ko je bil že v letih, izrazil željo, da bi bil z Bogom še v tesnejšem odnosu?

⁷ Življenjske izkušnje pridejo z minevanjem časa. (Job 12:12) Z duhovnim napredkom pa je drugače. Ni kar samodejno pogojen s starostjo. Zvesti Božji služabniki se zato ne zanašajo na zalogo znanja, ki so si ga pridobili v preteklosti, temveč si prizadevajo, da bi z leti ‚v znanju napredovali‘. (Pregovori 9:9) Ko je Jehova dal Mojzesu nalogo, je ta imel 80 let. (2. Mojzesova 7:7) V tistih časih so očitno na takšno starost gledali kot na nenavadno visoko, saj je Mojzes napisal: »Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let.« (Psalm 90:10) Kljub temu Mojzes ni bil nikoli mnenja, da je prestar za učenje. Boga Jehova je, zatem ko mu je že dolga desetletja služil, imel pomembne odgovornosti in okusil veliko prednosti, prosil: »Pokaži [mi] pot svojo, da te spoznam.« (2. Mojzesova 33:13) Mojzes je vedno želel z Jehovom stkati še tesnejšo vez.

8. Kako je Daniel ostal umsko dejaven še sredi svojih 90-ih in kaj je zato doživel?

⁸ Prerok Daniel je bil najverjetneje že v svojih 90-ih, ko je še vedno skrbno preiskoval svete spise. To, kar je spoznal pri preučevanju ‚pisem‘ (verjetno Tretje Mojzesove knjige, Izaija, Jeremija, Ozea in Amosa), ga je spodbudilo, da je goreče molil k Jehovu. (Daniel 9:1, 2) Na to molitev mu je Jehova odgovoril tako, da mu je razkril podrobnosti glede Mesijevega prihoda in čistega čaščenja v prihodnosti. (Daniel 9:20–27)

9., 10. Kaj počnejo nekateri, da bi ostali umsko dejavni?

⁹ Kakor Mojzes in Daniel se lahko tudi mi trudimo ohraniti svoj um dejaven, tako da se, vse dokler zmoremo, osredinjamo na duhovne reči. Mnogi to že delajo. Worth, krščanski starešina, ki je že krepko zakoračil  v 80. leta, si prizadeva, da bi bil na tekočem z duhovno hrano, s katero nas oskrbuje »zvesti in preudarni suženj«. (Matej 24:45) Sam pravi: »V resnico sem enostavno zaljubljen in čisto sem prevzet, ko vidim, kako postaja luč resnice iz dneva v dan svetlejša.« (Pregovori 4:18) Podobno je tudi Fredu, ki je v polnočasni službi že več kot 60 let, v duhovno spodbudo to, da se s soverniki pogovarja o biblijskih temah. »Hočem, da Biblija v mojem umu ostane živa,« pravi. »Če je Biblija zate živa – če ima pomembno vlogo v tvojem življenju – in če lahko to, kar izveš, uskladiš z ‚vzorcem zdravih besed‘, potem nimaš samo nepovezanih delčkov informacij. Vidiš lahko, kako se vsak dragulj resnice lesketa na svojem mestu, prav kakor se posamezni košček sestavljanke prilega vsem drugim.« (2. Timoteju 1:13)

¹⁰ Če je človek že precej v letih, to samo po sebi še ne pomeni, da se ne more učiti novih in zapletenih pojmov. Nekateri so se naučili brati in pisati ter govoriti nov jezik, ko so bili stari že 60, 70 ali 80 let. Nekateri Jehovovi pričevalci so to storili zato, da bi o dobri novici govorili ljudem druge narodnosti. (Marko 13:10) Harry in njegova žena sta bila v poznih 60-ih, ko sta se odločila, da bosta pomagala oznanjevati na portugalskem področju. »Priznati morava,« pravi Harry, »da v poznejših letih vsaka naloga v življenju postane zahtevnejša.« Vseeno pa jima je s prizadevnostjo in z vztrajnostjo uspelo z ljudmi preučevati Biblijo v portugalščini. Harry ima v tem jeziku že dolga leta tudi govore na območnih zborovanjih.

11. Zakaj obravnavamo to, kaj so dosegli nekateri starejši, ki zvesto služijo Jehovu?

¹¹ Seveda niso vsi tako dobrega zdravja oziroma nimajo tako primernih okoliščin, da bi se lahko lotili takšnih izzivov. Zakaj potem obravnavamo to, kaj so dosegli nekateri starejši? Vsekakor ne zato, ker bi hoteli reči, da bi si vsi morali prizadevati doseči iste stvari. Ne, odgovor se skriva v stališču, o katerem je govoril apostol Pavel, ko je pisal hebrejskim kristjanom glede zvestih krščanskih starešin: »Ko premišljujete o rezultatih njihovega vedenja, posnemajte njihovo vero.« (Hebrejcem 13:7) Kadar premišljujemo o takšnih zgledih gorečnosti, smo lahko spodbujeni, da posnemamo močno vero, ki te starejše brate in sestre spodbuja v njihovi službi Bogu. Harry, ki je sedaj star 87 let, pojasnjuje, kaj njega motivira: »Leta, ki so mi še ostala na voljo, bi rad modro uporabil in bil karseda koristen v Jehovovi službi.« Prej omenjenemu Fredu pa prinaša veliko zadovoljstvo to, da opravlja svojo nalogo v Betelu. Sam pravi: »Ugotoviti moraš, kako lahko kar najbolje služiš Jehovu, in pri tem delu vztrajati.«

Vdani Jehovu kljub spremembam

12., 13. Kako je Barzilaj kljub spremembam, ki mu jih je prinesla starost, pokazal, da je vdan Bogu?

¹² S fizičnimi spremembami se morda ni tako enostavno spoprijemati. Vseeno pa je kljub takšnim spremembam mogoče kazati, da smo vdani Bogu. Dober zgled takšnega ravnanja je Barzilaj Gileadčan. Pri 80-ih je  izkazal izredno gostoljubje Davidu in njegovi vojski, ko jim je med Absalomovim uporom priskrbel hrano in streho nad glavo. Ko se je David vračal v Jeruzalem, ga je Barzilaj pospremil do reke Jordan. David ga je povabil, naj postane del njegovega dvora. In kako se je Barzilaj odzval? »Osemdeset let sem sedaj star: [. . .] More li hlapcu tvojemu tekniti, kar bo jedel in kar bo pil? Morem li še poslušati glas pevcev in pevk? [. . .] Tu je hlapec tvoj Kimham, ta naj gre na ono stran z mojim gospodom kraljem, in njemu stóri, kar se ti vidi prav.« (2. Samuelova 17:27–29; 19:31–40)

¹³ Barzilaj je kljub spremembam, ki mu jih je prinesla starost, naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi podprl kralja, ki ga je postavil Jehova. Čeprav se je zavedal, da njegov okus in sluh nista več takšna kakor nekdaj, ni bil zagrenjen. Sploh ne! S tem da je kralju nesebično predlagal, naj ponujeno ugodnost namesto njega prejme Kimham, je odkril, kakšen je po srcu. Mnogi ostareli danes tako kakor Barzilaj s svojim ravnanjem kažejo, da so nesebični in velikodušni. Delajo, kar lahko, da bi podpirali pravo čaščenje, saj vedo, da »so takšne žrtve Bogu po volji«. Kako čudovito je, da so med nami takšni zvestovdani posamezniki! (Hebrejcem 13:16)

14. Zakaj so besede iz Psalma 37:23–25 zaradi Davidove starosti še tehtnejše?

¹⁴ Davidu so se okoliščine z leti sicer velikokrat spremenile, vendar je ostal prepričan, da Jehova nikoli ne neha skrbeti za svoje zvestovdane služabnike. Proti koncu svojega življenja je spesnil pesem, ki je danes poznana kot 37. psalm. Samo predstavljajte si, kako je David med poglobljenim premišljevanjem igral na harfo in pel: »GOSPOD utrjuje stopinje vrlega moža in pot njegova Mu je po volji. Kadar pade, ne obleži, ker GOSPOD podpira roko njegovo. Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha.« (Psalm 37:23–25) Jehovu se je zdelo prav, da je David v tem navdihnjenem psalmu omenil tudi to, da je star. Kolikšno težo zaradi tega dobijo te njegove iskrene besede!

15. Kako je bil apostol Janez zgled v zvestobi kljub spremenjenim okoliščinam in visoki starosti?

¹⁵ Še en lep zgled zvestobe kljub spremenjenim okoliščinam in visoki starosti je apostol Janez. Zatem ko je služil Bogu skoraj 70 let, je bil izgnan na otok Patmos, ker je »govoril o Bogu in pričeval za Jezusa«. (Razodetje 1:9) Vendar s tem njegovega dela še ni bilo konec. Pravzaprav je Janez vse svoje spise, ki so del Biblije, napisal v zadnjih letih svojega življenja. Ko je bil na Patmosu, je dobil veličastno videnje, razodetje, ki ga je skrbno zapisal. (Razodetje 1:1, 2) Po splošnem prepričanju je bil izpuščen na svobodo med vladanjem rimskega cesarja Nerve. Zatem je okoli leta 98 pr. n. št., ko je verjetno imel kakih 90 ali 100 let, napisal evangelij in tri pisma, ki nosijo njegovo ime.

Neminljivo spričevalo o zdržljivosti

16. Kako lahko tisti, ki ne morejo več tako komunicirati, kakor so lahko včasih, pokažejo svojo vdanost Jehovu?

¹⁶ Starost prinaša s seboj omejitve, ki se lahko pojavijo v različnih oblikah in so  različnih stopenj. Nekateri na primer ne morejo več niti komunicirati tako, kakor so lahko nekoč. Vseeno pa imajo prijetne spomine na Božjo ljubezen in nezasluženo dobrotljivost. Čeprav z usti ne morejo povedati vsega, kar želijo, pa v svojem srcu Jehovu govorijo: »Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97) Jehova pozna tiste, »ki čislajo ime njegovo,« in vidi, kako zelo drugačni so od velike večine človeštva, ki ji ni mar za njegove poti. (Malahija 3:16; Psalm 10:4) Prav zares je tolažilno vedeti, da je Jehovu v veselje premišljevanje našega srca! (1. letopisov 28:9; Psalm 19:14)

17. Kaj zares izrednega so si ustvarili dolgoletni Jehovovi služabniki?

¹⁷ Ne smemo spregledati tudi tega, da so si tisti, ki Jehovu zvesto služijo že več desetletij, ustvarili nekaj zares izrednega, nekaj, česar si ni mogoče pridobiti na noben drug način – neminljivo spričevalo o zdržljivosti. Jezus je rekel: »S svojo zdržljivostjo boste pridobili svoje duše.« (Luka 21:19) Zdržljivost je nujna, da bi lahko prejeli večno življenje. Tisti, ki ‚izpolnjujete Božjo voljo‘ in vse življenje dokazujete, da ste zvestovdani, se lahko veselite, da boste »prejeli to, kar vam je obljubljeno«. (Hebrejcem 10:36)

18. a) Česa se Jehova veseli pri starejših? b) Kaj bomo pregledovali v naslednjem članku?

¹⁸ Jehova zelo ceni, da mu služite iz vse duše, pa naj storite veliko ali malo. Ne glede na to, kaj se med staranjem dogaja z nami, »kakršni smo od zunaj«, se lahko »ljudje, kakršni smo znotraj,« iz dneva v dan obnavljamo. (2. Korinčanom 4:16) Brez kančka dvoma lahko rečemo, da je Jehovu dragoceno vse, kar ste storili v preteklosti, vendar je prav tako kristalno jasno, da ceni tudi to, kar za njegovo ime delate sedaj. (Hebrejcem 6:10) V naslednjem članku bomo pregledali, kateri so daljnosežni rezultati takšne zvestobe.

Kako bi odgovorili?

• Kakšen dober zgled je za današnje starejše kristjane Ana?

• Zakaj človeka starost sama po sebi še ne omejuje pri tem, da bi kaj dosegel?

• Kako lahko starejši še naprej kažejo, da so vdani Bogu?

• Kako Jehova gleda na trud starejših, ki mu vdano služijo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Ostareli Daniel je iz ‚pisem‘ spoznal, kako dolgo bodo Judje v izgnanstvu

[Slike na strani 25]

Mnogi starejši so dober zgled glede rednega obiskovanja shodov, gorečega oznanjevanja in vneme za učenje