Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Od zvitka do kodeksa – kako je Biblija postala knjiga

Od zvitka do kodeksa – kako je Biblija postala knjiga

Od zvitka do kodeksa – kako je Biblija postala knjiga

V PRETEKLIH stoletjih so ljudje ohranjali informacije dokaj različno. Besedila so zapisovali na spomenike, kamnite ali lesene plošče, kose pergamenta in druge materiale. V prvem stoletju je bilo na Bližnjem vzhodu splošno sprejeto in uveljavljeno sredstvo, na katero so zapisovali besedila, zvitek. Nato se je pojavil kodeks, ki je zvitek sčasoma nadomestil in postal najbolj običajno sredstvo za ohranjanje pisnega gradiva. Imel je veliko zaslug pri razširjanju Biblije. Kaj je kodeks in kako so ga iznašli?

Kodeks je bil prototip oziroma prvotna oblika današnje knjige. Naredili so ga tako, da so liste prepognili, jih zložili skupaj in vzdolž pregiba zvezali. Listi so bili popisani z obeh strani in zaščiteni s platnicami. Prvi kodeksi niso bili preveč podobni sodobnim knjigam, temveč so se tako kakor večina iznajdb razvijali in spreminjali skladno s potrebami in željami uporabnikov.

Les, vosek in pergament

Prvi kodeksi so bili pogosto narejeni iz povoščenih lesenih tablic. Nekaj popisanih voščenih poliptihov oziroma tablic, ki so bile na daljši stranici povezane skupaj, so odkrili v Herkulaneumu, mestu, ki je bilo leta 79 n. št. ob izbruhu ognjenika Vezuva uničeno hkrati s Pompeji. Sčasoma so okorne tablice nadomestili z listi iz materiala, ki ga je bilo mogoče prepogibati. Takšen kodeks oziroma knjiga je bil v latinščini imenovan membrana oziroma pergament, saj so liste običajno izdelovali iz usnja.

Nekateri kodeksi, ki so se ohranili do današnjih dni, so narejeni iz papirusa. Takšni so bili denimo najstarejši znani krščanski kodeksi, ki so se ohranili v sušnem podnebju nekaterih področij Egipta. *

Zvitek ali kodeks?

Videti je, da so kristjani vsaj do konca prvega stoletja n. št. uporabljali predvsem zvitke. Od konca prvega stoletja do tretjega stoletja pa se je bíl boj med zagovorniki kodeksa in tistimi, ki so vztrajali pri zvitku. Konservativno usmerjeni, ki so bili navajeni na zvitke, se niso hoteli kar tako odpovedati uveljavljenim navadam in tradiciji. Vendar si poglejmo, kaj je moral človek storiti, da je lahko prebral odlomek iz zvitka. Zvitek je bil običajno sestavljen iz standardnega števila listov papirusa ali pergamenta, ki so jih zlepili skupaj, da je nastal dolg in ozek trak, tega pa so zatem zvili v rolo. Besedilo je bilo napisano v stolpcih na sprednji strani zvitka. Uporabnik ga je moral najprej odviti in poiskati odlomek, ki ga je hotel prebrati. Na koncu pa ga je moral ponovno zviti v rolo. (Luka 4:16–20) Za eno samo literarno delo je bilo velikokrat potrebnih več zvitkov, zaradi česar so bili ti še bolj nerodni za uporabo. Čeprav je videti, da so kristjani od drugega stoletja naprej Sveto pismo raje prepisovali na liste, ki so jih zatem sestavili v kodeks, se je zvitek obdržal še v nadaljnjih stoletjih. Vseeno pa so strokovnjaki prepričani, da so kristjani, s tem da so uporabljali kodeks, izredno prispevali k temu, da se je ta razširil in uveljavil.

Prednosti kodeksa so očitne – je zelo priročen, preprost za prenašanje in lahko vsebuje veliko podatkov. Nekateri so sicer te prednosti opazili že zelo hitro, vendar pa večina ljudi zvitka ni bila pripravljena odložiti med staro šaro. Toda skozi stoletja so različni dejavniki postopoma privedli do tega, da je kodeks dobil boj.

Kodeks je bil v primerjavi z zvitkom bolj ekonomičen. Besedilo je lahko bilo napisano na obeh straneh in v enem samem kodeksu je bila lahko vsebina več zvitkov. Po mnenju nekaterih se je kodeks kristjanom in ljudem določene stroke, kot so denimo pravniki, prikupil predvsem zato, ker so lahko v njem z lahkoto našli odlomek, ki so ga iskali. Za kristjane, ki so opravljali oznanjevalsko delo, je bilo zelo praktično, da so imeli s seboj majhen kodeks ali pa kar priročen seznam biblijskih citatov. Poleg tega je imel kodeks platnice, ki so bile pogosto lesene, tako da je bil trpežnejši od zvitka.

Kodeksi so bili praktični tudi pri osebnem branju. Ob koncu tretjega stoletja so med tako imenovanimi kristjani krožili evangeliji v žepni izvedbi, napisani na pergamentu. Od takrat dalje je bilo v obliki kodeksa izdelanih dobesedno na milijone izvodov celotne Biblije ali kakega njenega dela.

Danes je na voljo veliko pripomočkov, ki ljudem omogočajo hiter in enostaven dostop do Božje modrosti, ki jo najdemo v Bibliji. Biblija je na razpolago na računalnikih, avdioposnetkih in v tiskani obliki. Ne glede na to, v kakšni obliki vam je najbolj pri srcu, ji vsak dan namenite nekaj časa in Božja Beseda vam bo iz dneva v dan ljubša. (Psalm 119:97, 167)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 Glej članek »Zaklad z egiptovskega smetišča« v Stražnem stolpu, 15. februar 1992, strani 26–28, oziroma Stražni stolp, 15. avgust 1962, strani 501–5, v angleščini.

[Sliki na strani 15]

Kodeks je imel veliko zaslug pri razširjanju Biblije