Vir zla razkrinkan!

V PRVEM stoletju je veliko Judov pričakovalo prihod obljubljenega Mesija. (Janez 6:14) Ko se je pojavil Jezus, je tolažil ljudi in še bolj razjasnil Božjo Besedo. Ozdravljal je bolne, nahranil lačne, imel oblast nad naravnimi silami in celo obujal mrtve. (Matej 8:26; 14:14–21; 15:30, 31; Marko 5:38–43) Prav tako je govoril Jehovove besede in potrdil obljubo o večnem življenju. (Janez 3:34) Jezus je s svojimi besedami in dejanji nesporno dokazal, da je Mesija, tisti, ki bo človeštvo osvobodil greha in vseh njegovih škodljivih posledic.

Pričakovali bi, da bodo judovski verski voditelji prvi, ki naj bi Jezusu zaželeli dobrodošlico, ga poslušali in z veseljem sprejeli njegovo vodstvo. Toda ni bilo tako. Namesto tega so ga sovražili, preganjali in skovali zaroto, kako bi ga ubili! (Marko 14:1; 15:1–3, 10–15)

Jezus je povsem upravičeno obsodil te graje vredne može. (Matej 23:33–35) Priznal pa je tudi, da je še nekdo, ki je ravno tako kriv za zlo, ki so ga ti možje gojili v srcu. Rekel jim je: »Vi ste od svojega očeta Hudiča in želite izpolnjevati želje svojega očeta. Ta je bil že od začetka ubijalec in ni vztrajal v resnici, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori skladno s svojim nagnjenjem, ker je lažnivec in oče laži.« (Janez 8:44) Čeprav je Jezus potrdil, da so ljudje sposobni hudobnih dejanj, je opozoril na tistega, ki je pravi vir zla – na Satana Hudiča.

Z besedami, da Satan »ni vztrajal v resnici«, je Jezus razkril, da je to duhovno bitje nekoč zvesto služilo Bogu, vendar je zašlo s poti resnice. Zakaj se je Satan uprl Jehovu? Ker je menil, da je zelo pomemben, in ker je o tem tako dolgo razmišljal, da je zahrepenel po čaščenju, ki pripada izključno Bogu. * (Matej 4:8, 9)

Satanov upor je prišel do izraza v edenskem vrtu, ko je zapeljal Evo, da je jedla prepovedani sad. Ker je izrekel prvo laž, kar jih je bilo kdaj izrečenih, in ker je obrekoval Jehova, je postal »oče laži«. Poleg tega je s tem, da je Adama in Evo zapeljal v neposlušnost, povzročil, da je nad njima zavladal greh, kar je nazadnje vodilo v njuno smrt in smrt vseh njunih potomcev. Tako se je Satan naredil tudi za ‚ubijalca‘ – za zares najstrašnejšega morilca vseh časov! (1. Mojzesova 3:1–6; Rimljanom 5:12)

Satan pa je s svojim zlobnim vplivom deloval tudi v duhovnem področju, kjer je uspel druge angele napeljati na to, da so se mu v uporu pridružili. (2. Petrovo 2:4) Podobno  kot Satan so se tudi ti hudobni duhovi neprimerno zanimali za ljudi. To so pokazali tako, da so pričeli gojiti sprijene želje po spolnosti, kar je imelo strašne posledice.

Zlo se razširi po vsej zemlji

Iz Biblije izvemo naslednje: ,Ko so jeli množiti se ljudje in so se jim rodile hčere, so videli sinovi Božji hčere človeške, da so lepe, in so si jemali od vsakršnih žene, katerekoli so si izbrali.‘ (1. Mojzesova 6:1, 2) Kdo so bili ti »sinovi Božji«? To niso bili ljudje, temveč so bila duhovna bitja. (Job 1:6; 2:1) Kako to vemo? Med drugim zato, ker so se ljudje poročali že kakšnih 1500 let, zato tega ni bilo treba posebej omenjati. To, da poročilo poudarja spolne odnose ‚Božjih sinov‘, ki so si nadeli človeška telesa in so si jemali »hčere človeške«, jasno kaže, da gre pri tem za nekaj, kar je bilo brez primere, za nekaj, kar ni bilo naravno.

Da te zveze niso bile naravne, je bilo očitno na njihovih potomcih. Imenovali so se nefili in so bili križanci, ki so odrasli v velikane. Bili so tudi sprijeni nasilneži. Pravzaprav beseda »nefili« pomeni »podiralci« oziroma »tisti, ki drugim povzročajo padec«. Ti suroveži so opisani kot »junaki, ki so bili v starodavnem času, možje preslavni«. (1. Mojzesova 6:4)

Nefili in njihovi očetje so dali pokvarjenosti nove razsežnosti. »Zemlja pa je bila vedno bolj sprijena pred Bogom in polna nasilja,« je zapisano v Prvi Mojzesovi knjigi 6:11, SSP. Da, ljudje so pričeli posnemati nasilne in pokvarjene prišleke v svoji sredini.

Kako pa so nefili in njihovi očetje spravili ljudi pod svoj močni in zlobni vpliv? Tako da so pri njih podžigali grešna nagnjenja in želje. In kakšne so bile posledice? »Vse meso je popačilo pot svojo na zemlji.« Nazadnje je Jehova takratni svet uničil v vesoljnem potopu in pri življenju ohranil samo pravičnega Noeta in njegovo družino. (1. Mojzesova 6:5, 12–22) Angeli, ki so si nadeli človeška telesa, so se vrnili v duhovno področje, kjer jih je doletela Božja nemilost. Od takrat dalje ti ponižani demoni še naprej nasprotujejo Bogu in njegovi družini zvestovdanih angelov. Po tem dogodku je Bog hudobnim duhovnim bitjem očitno preprečil, da bi si ponovno nadeli človeška telesa. (Juda 6) Vendar imajo kljub temu še vedno močan vpliv na ljudi.

Zlobnež je popolnoma razkrinkan!

Kako obširen je Satanov zlobni vpliv, je razkrito v Prvem Janezovem pismu 5:19, kjer piše: »Ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega.« Hudič spretno vodi človeštvo v vse večje nadloge. Pravzaprav je bolj kot kdaj prej odločen delati škodo. Zakaj? Zato, ker je bil leta 1914, ko je bilo ustanovljeno Božje kraljestvo, skupaj s svojimi demoni izgnan iz nebes. Glede tega izgona je bilo v Bibliji napovedano naslednje: ‚Gorje pa zemlji, ker se je Hudič spustil k njej s silno jezo, saj ve, da ima malo časa.‘ (Razodetje 12:7–12) Kako pa danes Satan vpliva na človeštvo?

To dela predvsem tako, da širi duha, ki vpliva na razmišljanje in dejanja ljudi. Zato je v Pismu Efežanom 2:2 imenovan »vladar  oblasti zraka, duha [oziroma prevladujočega stališča], ki zdaj deluje v sinovih neposlušnosti«. Ta demonski ‚zrak‘ ljudi spodbuja k uporu zoper Boga in njegova merila, ne pa k dobroti in temu, da se bojijo Boga. Satan in njegovi demoni tako širijo in stopnjujejo zlo, ki ga povzročajo ljudje.

‚Čuvaj svoje srce‘

Ena oblika tega »zraka« je kuga pornografije, ki podžiga neprimerne želje po spolnosti in nenormalo vedenje prikazuje kot privlačno. (1. Tesaloničanom 4:3–5) Posilstvo, sadizem, skupinsko posilstvo, bestialnost in spolno zlorabljanje otrok so le nekatere teme, ki jih pornografija ponuja v zabavo. Celo manj škodljive oblike pornografije lahko tiste, ki jo gledajo ali berejo, močno zasvojijo in postanejo redni voajerji. * To je zlo, ki poškoduje tako odnose med ljudmi kot tudi posameznikov odnos z Bogom. Pornografija je odsev ponižujočega razmišljanja demonov, ki jo širijo. Demoni pa so uporniki, ki te neprimerne želje nosijo v sebi že od dni pred potopom, ko je živel še Noe.

Modri Salomon je zato upravičeno svetoval: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23) V vsakdanjih okoliščinah lahko varujete svoje srce pred zanko pornografije tako, da morda zamenjate televizijski kanal ali ugasnete računalnik, če naletite na opolzke prizore. Pri tem je pomembno, da ukrepate takoj in odločno! Nase glejte kot na vojaka, ki skuša odbiti izstrelek, naperjen v njegovo srce. Satan cilja vaše figurativno srce – središče vaših motivov in želja – ter ga skuša pokvariti.

Svoje srce morate varovati tudi pred tem, da ne bi pričelo ljubiti nasilja, saj Hudič ve, da Jehova »tistega, ki ljubi nasilje, sovraži«. (Psalm 11:5, SSP, poudarili mi) Satanu ni treba, da vas spremeni v krvižejnega suroveža, da bi tako postali Božji sovražnik; on ve, da mora v vas samo zbuditi ljubezen do nasilja. Zato ni naključje, da so priljubljena občila prežeta z nasiljem, ki je pogosto začinjeno še z okultizmom. Nefili so umrli in izginili, toda njihov duh in vedenje sta še kako živa! Ali s svojo izbiro sprostitve kažete, da se upirate Satanovim spletkam? (2. Korinčanom 2:11)

 Kako se upreti Satanovemu zlobnemu vplivu

Sile zla lahko v nas vzbujajo strah. V Bibliji je poudarjeno, da se tisti, ki želijo ugajati Bogu, ne spoprijemajo samo s svojim nepopolnim mesom, temveč se ‚bojujejo [. . .] proti hudobnim duhovnim silam‘. Da bi v tem boju zmagali in dobili Božje odobravanje, se moramo oprijeti vsega, kar nam danes Bog daje. (Efežanom 6:12; Rimljanom 7:21–25)

K temu spada tudi Božji sveti duh, najmočnejša sila v vesolju. Apostol Pavel je kristjanom v prvem stoletju napisal: »Mi pa nismo prejeli duha sveta, temveč duha, ki je od Boga.« (1. Korinčanom 2:12) Ti, ki jih vodi Božji duh, ljubijo to, kar ljubi Bog, in sovražijo, kar sovraži Bog. (Amos 5:15) Kako pa lahko posameznik prejme svetega duha? Predvsem tako, da zanj moli, da preučuje Biblijo – Biblija sama po sebi je namreč plod svetega duha – in da se druži s tistimi, ki resnično ljubijo Boga. (Luka 11:13; 2. Timoteju 3:16; Hebrejcem 10:24, 25)

Če se boste vsega tega oklenili, si boste pričeli oblačiti »celotno Božjo bojno opremo«, ki je edino zanesljivo zaščitno sredstvo pred ‚Hudičevimi spletkami‘. (Efežanom 6:11–18) Danes je bolj kot kdaj prej nujno, da se vsega tega povsem oklenemo. Zakaj?

Zlu so šteti dnevi!

»Ko poganjajo brezbožni kakor trava in cveto vsi, ki delajo krivico, se to godi, da bi se pogubili vekomaj,« je zapisal psalmist. (Psalm 92:7) Podobno kot v Noetovih dneh, je tudi današnje bohotenje zla dokaz, da se Božja obsodba neizbežno približuje, in to ne samo nad hudobnimi ljudmi, temveč tudi nad Satanom in njegovimi demoni. Skupaj bodo vrženi v brezno nedejavnosti, kar bo nekakšen uvod v njihovo uničenje. (2. Timoteju 3:1–5; Razodetje 20:1–3, 7–10) Kdo bo izvršil to obsodbo? Nihče drug kot Jezus Kristus, o katerem beremo naslednje: »Božji Sin se je razodel s tem namenom, da bi razdrl Hudičeva dela.« (1. Janezovo 3:8)

Ali hrepenite po tem, da nihče več ne bi povzročal zla? Če da, potem vas lahko potolažijo obljube, ki so zapisane v Bibliji. Nobena druga knjiga ne razkriva, da je vir zla Satan, in nobena druga knjiga ne pokaže, kako bo skupaj s svojimi zlobnimi deli končno odstranjen. Spodbujamo vas, da si pridobite točno spoznanje iz Biblije, da se boste lahko pred Satanovim zlobnim vplivom zaščitili že sedaj in da boste lahko upali na življenje v svetu, v katerem ne bo nobenega zla. (Psalm 37:9, 10)

[Podčrtni opombi]

[Okvir/slika na strani 6]

Legende, v katerih je le malo resnice

Pripovedi o polbogovih, velikanih in o vesoljnem potopu se pojavljajo v mitologijah starodavnih ljudstev širom po svetu. Akadski Ep o Gilgamešu denimo omenja potop, ladjo in preživelce. Sam Gilgameš pa je opisan kot pohoten, nasilen polbog. V mitologiji Aztekov najdemo pripoved o velikanih, ki so naseljevali starodavni svet, in o veliki poplavi. Skandinavske legende govorijo o rasi velikanov in o modrem možu Bergelmirju, ki je naredil ogromen čoln ter tako rešil sebe in ženo. Vse te legende potrjujejo biblijsko poročilo, da smo vsi ljudje potomci tistih, ki so preživeli potop, v katerem je bil uničen starodavni hudobni svet.

[Slika]

Ploščica, na kateri je besedilo Epa o Gilgamešu

[Vir slike]

The University Museum, University of Pennsylvania (neg. # 22065)

[Slika na strani 5]

Lastnosti nefilov lahko vidimo tudi pri ljudeh danes

[Slika na strani 7]

Točno spoznanje nas jača, da se lahko upremo zlobnemu vplivu