Ernst Glück in njegov izredni dosežek

PRED več kot 300 leti se je Ernst Glück lotil nečesa, za kar je imelo pogum le malo ljudi v vsej zgodovini. Sklenil je, da bo prevedel Biblijo v jezik, ki ga ni znal.

Glück se je rodil okoli leta 1654 v mestecu Wettin blizu Halleja v Nemčiji. Njegov oče je bil evangeličanski pastor in pri njih doma je prevladovalo versko ozračje, ki je v mladem Ernstu zanetilo zanimanje za duhovne reči. Ernst je pri 21-ih končal študij teologije v Nemčiji in se preselil na ozemlje današnje Latvije. Takrat je bila večina tamkajšnjih ljudi neizobražena in v svojem jeziku so imeli na voljo le nekaj knjig. Glück je napisal: »Ko sem v mladosti prišel v to deželo, je bila prva pomanjkljivost, ki sem jo opazil, ta, da latvijska cerkev nima Biblije. [. . .] Zato sem se pred Bogom odločil, da se bom pričel učiti tega jezika in da se ga bom naučil tako, da ga bom povsem obvladal.« Bil je odločen, da bo Latvijcem dal Biblijo v njihovem jeziku.

Priprave na prevajanje

Dežela, v kateri se je naselil Glück, je bila takrat poznana pod imenom Livonija in je spadala pod švedsko krono. Švedskega kralja je zastopal Johannes Fischer, ki je hotel dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva, obenem pa si tudi ustvariti dobiček. Glück je z njim spregovoril o tem, da bi prevedel Biblijo v latvijščino. Fischer je imel v glavnem mestu, Rigi, svojo tiskarno. S tem da bi natisnil Biblijo v latvijščini, bi podprl izobraževanje in ob tem morda (kot je upal) tudi precej zaslužil. Fischer je zaprosil švedskega kralja Karla XI.,  naj odobri prevajanje. Kralj je njegovi prošnji ugodil ter se ponudil, da projekt financira. S kraljevo uradno odobritvijo, ki je bila izdana 31. avgusta 1681, se je prevajanje lahko pričelo.

Medtem se je Glück pripravljal, da prične prevajati. Ker je bil njegov materni jezik nemščina, bi lahko za temeljno besedilo svoje latvijske Biblije izbral biblijski prevod Martina Lutra. Toda hotel je, da bi bil njegov prevod kar najbolj kakovosten, zato je menil, da bi bilo boljše prevajati izvirno hebrejsko in grško besedilo. Ker je bilo njegovo znanje biblijskih jezikov pomanjkljivo, je odšel v Hamburg v Nemčijo, da bi se izpopolnil v hebrejščini in grščini. Tam mu je livonski oziroma latvijski duhovnik Jānis Reiters verjetno pomagal pri učenju latvijščine kot tudi biblijske grščine.

Leta dela in leta čakanja

Glück se je po koncu svojega jezikovnega izpopolnjevanja leta 1680 vrnil v Latvijo in pričel službovati kot duhovnik. Kmalu pa se je tudi lotil prevajanja Biblije. Leta 1683 je bil kot pastor dodeljen v veliko župnijo Alūksne, ki je kasneje zaslovela po njegovem prevodu.

Takrat so v latvijščini manjkale besede za številne biblijske izraze in pojme. Zato je Glück v svojem prevodu uporabil nekaj nemških besed. Toda naredil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da je prevedel Božjo Besedo v latvijščino, in poznavalci se strinjajo, da je njegov prevod zelo kakovosten. Skoval je celo nekaj novih latvijskih besed in nekatere so danes v splošni rabi. Med njimi so denimo besede »zgled«, »gostija«, »velikan«, »vohuniti« in »pričati«.

Johannes Fischer je švedskega kralja sproti obveščal, kako prevajanje napreduje, in iz njunega dopisovanja je mogoče razbrati, da je Glück končal prevajanje Krščanskih grških spisov leta 1683. Leta 1689 je končal celo Biblijo, kar pomeni, da je za svoj velikanski projekt potreboval samo osem let. * Z objavo so precej dolgo odlašali, toda leta 1694 je bil  njegov cilj dosežen: vlada je odobrila, da latvijska Biblija pride v javnost.

Nekateri zgodovinarji so podvomili o tem, ali je Glück v resnici sam prevedel celo Biblijo. Glück si je nedvomno pomagal z Lutrovim prevodom in vpletel v besedilo nekaj biblijskih odlomkov, ki so že obstajali v latvijščini. Toda ti odlomki sestavljajo le delček njegovega prevoda. Ali je poleg njega prevajal še kdo drug? Resda je Glück imel pri svojem delu pomočnika, poleg tega so mu pri korigiranju in preverjanju kakovosti prevoda pomagali še drugi. Toda vse kaže, da mu ni nihče od njih pomagal tako, da bi neposredno prevajal. Glück je bil verjetno edini prevajalec.

Glückov prevod je bil prelomnica v razvoju pisnega latvijskega jezika, prispeval pa je še k nečemu veliko pomembnejšemu. Končno so lahko Latvijci brali Božjo Besedo v lastnem jeziku in spoznavali nauke, ki lahko za ljudi pomenijo življenje. Tega, kar je zanje storil Ernst Glück, niso pozabili. Prebivalci mesta Alūksne že več kot 300 let skrbijo za dva hrasta, ki so ju poimenovali Glika ozoli oziroma Glückova hrasta. Glück ju je posadil v spomin na latvijsko Biblijo. V mestu Alūksne je tudi majhen muzej, v katerem hranijo različne biblijske prevode, med katerimi je tudi prva izdaja Glückovega prevoda. V mestnem grbu pa je upodobljena Biblija skupaj z letnico 1689, letom, v katerem je Glück dokončal svoj prevod.

Njegovo poznejše delo

Glück se je kmalu po prihodu v Latvijo pričel učiti tudi ruščine. Leta 1699 je pisal, da je pričel uresničevati svojo drugo željo, namreč da prevede Biblijo v ruščino. V pismu, datiranem z letnico 1702, je omenil, da je pričel revidirati latvijsko Biblijo. Toda razmere, ki so bile nekdaj ugodne za prevajanje Biblije, so se takrat že močno spremenile. Latvijo je po mnogih letih miru zajela vojna vihra. Leta 1702 je ruska vojska porazila Švede in zavzela Alūksne. Glücka so skupaj z njegovo družino izgnali v Rusijo. * V tistem viharnem obdobju je Glück izgubil rokopise revidirane latvijske Biblije in ruskega prevoda. Umrl je v Moskvi leta 1705.

To, da sta nova prevoda v latvijščini in ruščini izginila, je bila velika izguba. Glückov prvotni prevod pa še danes koristi vsem, ki berejo Biblijo v latvijščini.

Ernst Glück pa ni bil edini, ki se je lotil takšnega velikanskega projekta, kot je prevajanje Biblije. Zato je danes Božja Beseda s svojimi neprecenljivimi vodami resnice na voljo skoraj vsem jezikovnim skupinam na zemlji. Prav zares, Jehova se po izdajah Biblije v več kot 2000 jezikih še naprej daje spoznavati ljudem vsega sveta.

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 13]

Glückov prevod

[Slika na strani 14]

V mestu, kjer je Glück prevedel Biblijo, sedaj Jehovove priče o njej poučujejo druge