Leto v ‚dobri deželi‘

OB OBALNI ravnini zahodno od Jeruzalema je nekoč stalo biblijsko mesto Gezer. Leta 1908 so na tem kraju odkrili nekaj vznemirljivega: apnenčasto pisalno ploščico oziroma tablico, ki naj bi izvirala iz desetega stoletja pr. n. št. Na njej je s starimi hebrejskimi črkami napisano nekaj, za kar menijo, da je poenostavljena različica poljedelskega leta oziroma ciklusa z različnimi kmečkimi opravili. Ta tablica je postala znana kot Gezerski koledar.

Na tablici je tudi podpis: Abija. Čeprav si arheologi niso povsem edini, so mnogi izmed njih prepričani, da gre za domačo nalogo kakega šolarja, napisano v verzih. * Ali bi radi opazovali menjavanje letnih časov skozi oči dečka, ki je živel v tistih dneh? To vam bo morda osvežilo spomin na nekatere biblijske dogodke.

Dva meseca pobiranja pridelka

Abija je v tem starodavnem koledarju najprej omenil obdobje, v katerem so pobrali večino pridelka. Čeprav je bilo to kmečko opravilo v koledarju omenjeno prvo, najbrž razumete, zakaj so Izraelci nanj gledali kot na vrhunec oziroma konec glavnega obdobja v poljedelskem letu. Mesec etanim (kasneje imenovan tišri) ustreza današnjemu septembru/oktobru. Ker je bila večina pridelka takrat že pobrana, je bil to še posebej radosten čas, v katerem se je lahko veselil tudi mladi Abija. Predstavljajte si, kako razburljivo je moralo biti zanj, ko je svojemu očetu pomagal postavljati šotor, ki je zatem postal njihov dom za teden dni, ko so se z veseljem zahvaljevali Jehovu za to, kar je zraslo na njihovih poljih! (5. Mojzesova 16:13–15)

Približno takrat je že skoraj napočil čas za to, da Abijeva družina obere olive. To opravilo, pri katerem so olive sklatili z vej, je bilo za mladega Abija verjetno pretežko, gotovo pa se je zabaval  ob tem, ko ga je opazoval. (5. Mojzesova 24:20) Olive so nato pobrali in jih odnesli do bližnje stiskalnice za pridelavo olja. Morda pa so nekaj olja pridelali s preprostejšo metodo – stolčene oziroma zmečkane olive so dali v vodo in pobrali olje, ki se je nabralo na vodni gladini. Kakor koli že, ta dragocena tekočina ni bila namenjena zgolj prehrani. Uporabljali so jo za oljne svetilke, z njo pa so tudi zdravili rane in poškodbe, ki jih je lahko kak fantič, kot je bil Abija, dobil pri igri.

Dva meseca setve

Ob prvem deževju je bil Abija najbrž vesel, ko je na svoji koži začutil hladne dežne kapljice. Njegov oče mu je verjetno povedal, kako pomemben je dež za rast. (5. Mojzesova 11:14) Zemlja, ki se je v sončnih mesecih povsem izsušila, se je sedaj zmehčala in bila tako pripravljena za oranje. Starodavni orač je spretno vodil svoj leseni plug, ki je lahko imel železno konico in ga je vlekla žival. Njegov cilj je bil delati ravne brazde. Zemlja je bila dragocena, zato so izraelski kmetje s pridom izkoristili celo majhne zaplate zemlje, tudi tiste na pobočjih. Vendar so tamkajšnjo zemljo včasih morali obdelovati ročno.

Ko so zmehčano zemljo preorali, so lahko na njej posejali pšenico in ječmen. Zanimivo je, da je Abija v Gezerskem koledarju nadalje omenil sejanje teh žit, ki je trajalo dva meseca. Sejalec je morda nosil seme v gubah svojega oblačila in ga raztresal daleč naokoli.

 Dva meseca sajenja

‚Dobra dežela‘ ni nikoli v letu nehala rojevati hrane. (5. Mojzesova 3:25) Decembra, ko je padlo največ dežja, je pokrajina ozelenela. Takrat so sadili stročnice, kot sta grah in čičerika, pa tudi drugo zelenjavo. Abija je na tablico vpisal »spomladanska paša« oziroma glede na neki drug prevod »sajenje«. To je bil čas slastnih jedi, pripravljenih iz raznovrstne zelenjave, ki raste v tem obdobju.

Ko se je vreme v tem dokaj hladnem delu leta malce otoplilo, se je mandljevec, znanilec pomladi, odel v bele ali roza obarvane cvetove. Cveteti je lahko pričel že ob najmanjši otoplitvi, morda že kar januarja. (Jeremija 1:11, 12)

Mesec spravljanja lanu

Abija je zatem omenil lan. To vam morda prikliče v spomin nekaj, kar se je zgodilo na vzhodni strani judejskega hribovja več stoletij pred Abijem. V Jerihi je Rahaba skrila dva oglednika »pod lanena stebla, ki jih je imela po strehi razgrnjena«, da so se sušila. (Jozue 2:6) Lan je v življenju Izraelcev imel pomembno vlogo. Da bi prišli do lanenih vlaken, so morali rastlino najprej pustiti razpasti. To je bil počasen proces, pri katerem so stebla gnila zaradi rose, lahko pa so ga tudi pospešili, s tem da so lan namočili v mlako ali potok. Iz tako dobljenih vlaken so stkali platno, iz katerega so nato sešili jadra, šotore in oblačila. Iz lanu pa so izdelovali tudi stenj za svetilke.

Nekateri oporekajo zamisli, da je lan rasel v okolici Gezerja, saj naj bi bilo to področje nekoliko sušnato. Drugi pa trdijo, da naj bi lan rastel šele kasneje v letu. Zato so nekateri prepričani, da je beseda »lan« v Gezerskem koledarju sopomenka za »travo«, ki jo kosijo za krmo.

Mesec žetve ječmena

Abija je vsako leto malo pred pomladanskim enakonočjem opazoval zeleno klasje ječmena, pridelka, ki ga je kot naslednjega omenil v svojem koledarju. V hebrejščini se ta mesec imenuje abib, kar pomeni »zeleno klasje«. Ta izraz se verjetno nanaša na klasje, ki je sicer že dozorelo, a je še vedno prožno. Jehova je zapovedal: »Pazi na mesec Abib in pripravi pasho GOSPODU, Bogu svojemu, zakaj v mesecu Abibu te je odpeljal GOSPOD, tvoj Bog, iz Egipta po noči.« (5. Mojzesova 16:1) Abib (kasneje imenovan nisan) ustreza današnjemu marcu/aprilu. Judje so začetek tega meseca morda določali tudi po tem, kdaj je ječmen dozorel. Karaitski Judje še danes opazujejo zorenje ječmena in tako določijo začetek svojega novega leta. Kakor koli že,  Izraelci so 16. abiba morali prvi snop ječmenove žetve majati pred Jehovom. (3. Mojzesova 23:10, 11)

Ječmen je imel v vsakodnevnem življenju večine Izraelcev zelo pomembno vlogo. Bil je cenejši od pšenice, zato so iz njega še zlasti revni pogosto pekli kruh. (Ezekiel 4:12)

Mesec žetve in odmerjanja

Vrnimo se sedaj z mislimi v Abijeve dni. V mislih si naslikajmo, kako je nekega zgodnjega jutra opazil, da se težki oblaki počasi umikajo – dežja za nekaj časa ne bo več. Rastline v dobri deželi so sedaj odvisne od rose. (1. Mojzesova 27:28; Zaharija 8:12) Izraelski kmetje so se zavedali, da bodo številne poljščine, ki jih bodo želi oziroma pobirali v najbolj sončnih mesecih leta, do praznika binkošti še potrebovale ravno pravi veter. Hladni, vlažni veter, ki je pihal s severa, je utegnil blagodejno delovati na rast žit, toda če je pihal še potem, ko je cvetelo sadno drevje, je povzročil škodo. Topli, suhi veter z juga pa je prispeval k temu, da so se cvetovi odprli in oprašili. (Pregovori 25:23; Visoka pesem 4:16)

Jehova, Gospodar vremena, je vzpostavil izjemno usklajen ekosistem. V Abijevih dneh je bil Izrael dejansko ‚dežela, kjer je bilo dosti pšenice in ječmena, vinske trte in smokvovih dreves in margaranovih jabolk, dežela, kjer je bilo obilo oljk in medú‘. (5. Mojzesova 8:8) Abiju je njegov dedek morda pripovedoval, da je bilo pod vladavino modrega kralja Salomona v deželi izredno obilje, ki je bilo jasno znamenje Jehovovega blagoslova. (1. kraljev 4:20)

V koledarju je takoj za žetvijo omenjena še beseda, za katero nekateri pravijo, da pomeni »odmerjanje«. To se morda nanaša na odmerjanje pridelka, pri čemer so svoje deleže dobili lastnik polja in njegovi delavci, nekaj pa ga je šlo tudi za davke. Vendar drugi poznavalci to hebrejsko besedo razumejo kot »praznovanje«, kar naj bi namigovalo na praznik tednov, ki so ga obhajali meseca sivana (maj/junij). (2. Mojzesova 34:22)

Dva meseca redčenja

Abija je napisal, da so se naslednja dva meseca posvečali vinski trti. Ali je morda pomagal trgati listje, ki se je bohotilo na trti, tako da je sonce lahko prišlo do grozdja? (Izaija 18:5) Nato je za takratne otroke napočil razburljiv čas – obiranje grozdja. Kako slastno je bilo prvo zrelo grozdje! Abija je bržkone slišal za 12 oglednikov, ki jih je Mojzes poslal v Obljubljeno deželo. Hoteli so namreč videti, kako rodovitna je ta dežela. Tja so se odpravili ravno v dneh, ko je dozorelo prvo grozdje. En sam  grozd je bil tako velik, da sta ga morala nesti dva moža! (4. Mojzesova 13:20, 23)

Mesec poletnega sadja

Na Abijevem koledarju je na zadnjem mestu omenjeno poletno sadje. V starih časih je bilo na Bližnjem vzhodu poletje del poljedelskega leta, v katerem je rodilo predvsem sadje. Nekaj časa za tem, ko je živel Abija, je Jehova z izrazom »koš z zrelim [poletnim, NW] sadjem« ponazoril, da bo nad ‚njegovo ljudstvo Izrael prišel konec‘, pri čemer se je poigral s hebrejskima besedama »poletno sadje« in »konec«. (Amos 8:2) To bi moralo nezveste Izraelce opomniti, da je njihov konec že tik pred vrati in bo Jehova nad njimi izvršil svojo obsodbo. Ko je Abija omenjal poletno sadje, je gotovo imel v mislih tudi fige. Poletne fige so lahko stisnili v kepo in jih uporabljali za prehrano ali pa so jih polagali na tvore kot obkladek. (2. kraljev 20:7)

Gezerski koledar in vi

Mlademu Abiju je bilo po vsej verjetnosti življenje na deželi precej domače. Kmečka opravila so bila za večino takratnih Izraelcev sestavni del življenja. Čeprav se s poljedelstvom morda ne ukvarjate neposredno, pa utegnejo biti dogodki, opisani na tablici iz Gezerja, tudi za vas zanimivi, saj bo tako lahko Biblija med branjem še bolj zaživela, bolje jo boste razumeli in se iz nje še več naučili.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 11]

VERJETEN PREVOD BESEDILA V GEZERSKEM KOLEDARJU:

»Meseca obiranja grozdja in oliv; meseca setve;

meseca spomladanske paše;

mesec puljenja lanu;

mesec ječmenove žetve;

mesec pšenične žetve in odmerjanja pšenice;

meseca obrezovanja trte;

mesec poletnega sadja.«

[podpisani:] Abija *

[Podčrtna opomba]

[Vir slike]

Archaeological Museum of Istanbul

[Tabela/slike na strani 9]

(Lega besedila – glej publikacijo)

NISAN (ABIB)

marec–april

IJAR (ZIV)

april–maj

SIVAN

maj–junij

TAMUZ

junij–julij

AB

julij–avgust

ELUL

avgust–september

TIŠRI (ETANIM)

september–oktober

MARHEŠVAN (BUL)

oktober–november

KISLEV

november–december

TEBET

december–januar

ŠEBAT

januar–februar

ADAR

februar–marec

VE-ADAR

marec

[Vir slike]

Kmet: Garo Nalbandian

[Slika na strani 8]

Arheološko najdišče v Gezerju

[Vir slike]

© 2003 BiblePlaces.com

[Slika na strani 10]

Mandljevec

[Slika na strani 10]

Lan

[Vir slike]

Dr. David Darom

[Slika na strani 10]

Ječmen

[Vir slike]

U.S. Department of Agriculture