Poudarki Ezekielove knjige – I
Jehovova beseda je živa
Poudarki Ezekielove knjige – I
PIŠE se leto 613 pr. n. št. Prerok Jeremija na Judovem pogumno razglaša, da bo Jeruzalem kmalu uničen, dežela pa opustošena. Babilonski kralj Nebukadnezar je mnoge Jude že odvedel v ujetništvo. Med njimi je tudi mladi Daniel s tremi tovariši, ki sedaj služijo na kaldejskem dvoru. Večina judovskih izgnancev prebiva ob reki Kebarju »v deželi Kaldejcev«. (Ezekiel 1:1–3) Jehova teh ujetnikov ne pusti brez svojega poslanca. Za preroka jim postavi 30-letnega Ezekiela.
Ezekielova knjiga, ki je bila dokončana leta 591 pr. n. št., pokriva obdobje, dolgo 22 let. Njen pisec Ezekiel je pri svojem delu zelo natančen. Ob vsaki prejeti prerokbi navede tudi točen dan, mesec in leto, ko jo je dobil. Prvi del Ezekielovega sporočila je povezan predvsem s padcem in z uničenjem Jeruzalema. Drugi del sestavljajo objave proti okoliškim narodom, zadnji pa je povezan z obnovo Jehovovega čaščenja. V tem članku bomo obravnavali poudarke Ezekiela 1:1–24:27. Ta poglavja vsebujejo videnja, prerokbe in preroške prikaze tega, kaj čaka Jeruzalem.
»ZA ČUVAJA SEM TE POSTAVIL«
Ezekiel dobi najprej strah zbujajoče videnje o Jehovovem prestolu, nato pa prejme posebno nalogo. »Za čuvaja sem te postavil hiši Izraelovi,« mu reče Jehova, »da bi jih, čujoč besedo iz mojih ust, svaril v mojem imenu.« (Ezekiel 3:17) Naroči mu, naj z uprizoritvijo dveh pantomim napove obleganje Jeruzalema in posledice tega napada. Glede Judove dežele po svojem preroku sporoči: »Glejte, jaz pripeljem meč nad vas in pokončam višave vaše.« (Ezekiel 6:3) Prebivalcem Judovega pa nameni naslednje besede: »Usoda tvoja [Nesreča] prihaja nadte.« (Ezekiel 7:7)
Leta 612 pr. n. št. je Ezekiel v videnju odveden v Jeruzalem. Kako gnusne reči počenjajo pred njegovimi očmi v Božjem templju! Ko bo Jehova poslal svojo nebeško vojsko (ki jo predstavlja »šest mož«), da bo izlila njegovo jezo nad tamkajšnjimi odpadniki, bo prizanešeno samo tistim, ki bodo imeli ‚znamenje na čelu‘. (Ezekiel 9:2–6) Toda najprej je treba po vsem mestu raztresti »živo žerjavico« – Božje ognjevito sporočilo. (Ezekiel 10:2) Jehova bo ‚spravil dejanje [hudobnih] nad njihovo glavo‘, obljubi pa tudi, da bo razkropljene spet zbral. (Ezekiel 11:17–21)
Božji duh Ezekiela vrne v Kaldejo. Prerok uprizori pobeg kralja Zedekija z ljudstvom iz Jeruzalema. Razglasi obsodbo krivih prerokov in prerokinj. Pokaže, da Jehova ne sprejema malikovalcev. Judo primerja z ničvredno vinsko trto. Z uganko o dveh orlih in trti prikaže, kako grenke posledice bo občutil Jeruzalem, ker se po pomoč obrača na Egipt. Uganko sklene z obljubo, da bo Jehova ‚zasadil vršič na visoki in vzvišeni gori‘. (Ezekiel 17:22) Toda na Judovem ne bo več ‚vladarskega žezla‘. (Ezekiel 19:14, SSP)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
1:4–28 – Kaj predstavlja nebeška kočija? Ta kočija predstavlja nebeški del Jehovove organizacije, ki jo sestavljajo zvesta duhovna stvarjenja. Njen vir energije je Jehovov sveti duh. Voznik te kočije, ki predstavlja Jehova, je nepopisno sijajen. Njegov mir ponazarja ljubka mavrica.
1:5–11 – Kdo so štiri živa bitja? Ezekiel v drugem videnju o kočiji razkrije, da so ta štiri živa bitja kerubi. (Ezekiel 10:1–11; 11:22) V tem drugem opisu »obraz bika« (NW) poimenuje »obličje kerubovo«. (Ezekiel 10:14) To je primerno, saj je bik simbol velike moči, kerubi pa so mogočna duhovna bitja.
2:6 – Zakaj Jehova Ezekiela velikokrat imenuje »sin človečji«? S tem preroka spominja, da je iz mesa in krvi, s čimer poudari, da je med človeškim slom in Bogom, Virom sporočila, velikanska razlika. S tem izrazom je v evangelijih okoli 80-krat poimenovan tudi Jezus Kristus, kar jasno kaže, da je bil Božji Sin na zemlji človek in ne utelešeno duhovno bitje.
2:9–3:3 – Zakaj je bil zvitek žalovanja in zdihovanja v Ezekielovih ustih sladek? Ezekielu je bil sladek zaradi stališča, ki ga je imel do svoje naloge. Bil je hvaležen, da lahko služi Jehovu kot njegov prerok.
4:1–17 – Ali je Ezekiel v resnici uprizoril bližnje obleganje Jeruzalema? To, da je Ezekiel zaprosil, da bi za kuhanje uporabil drugo kurivo, in da je Jehova njegovo prošnjo uslišal, nakazuje, da je prerok to obleganje v resnici uprizoril. S tem da je ležal na svojem levem boku, je ponazoril 390-letno obdobje, v katerem je grešilo desetrodovno kraljestvo (od svoje ustanovitve leta 997 pr. n. št. pa do uničenja Jeruzalema leta 607 pr. n. št.). S tem da je ležal na svoji desni strani, pa je ponazoril 40-letno obdobje, ko je greh vladal na Judovem (od leta 647 pr. n. št., ko je bil Jeremija postavljen za preroka, pa do leta 607 pr. n. št.). Teh 430 dni je preživel ob pičli hrani in vodi, s čimer je preroško nakazal, da bo obleganje Jeruzalema spremljala lakota.
5:1–3, SSP – Kaj je pomenilo to, da je Ezekiel vzel nekaj svojih las in brade od tretjine, ki jo je moral raztresti v vetru, in jih spravil v svoje oblačilo? S tem je nakazal, da se bo po 70-letnem opustošenju na Judovo vrnil ostanek, ki bo obnovil pravo čaščenje. (Ezekiel 11:17–20)
17:1–24 – Koga ponazarjata velika orla? Kaj pomeni to, da eden odtrga vršiček cedre? Koga ponazarja ‚mlada vejica od vršiča‘, ki jo zasadi Jehova? Orla predstavljata babilonskega in egiptovskega vladarja. Prvi orel prileti na vrh cedre, ki ponazarja kralja iz Davidove kraljevske rodovne linije. To, da orel odtrga vrhnjo mladiko, nakazuje, da babilonski vladar zamenja judovega kralja Jojahina z Zedekijem. Zedekija priseže zvestobo, toda pozneje prelomi prisego in poišče pomoč drugega orla, egiptovskega vladarja, ki pa mu ne bo mogel pomagati. Odpeljali ga bodo v babilonsko ujetništvo in tam bo umrl. Jehova prav tako odtrga ‚od vršiča mlado vejico‘, Mesijanskega kralja. Zasadi jo na »gori visoki in vzvišeni«, na nebeški gori Sionu, kjer bo zrasla v ‚slavno cedro‘, ki bo pravi blagoslov za zemljo. (Razodetje 14:1)
Pouk za nas:
2:6–8; 3:8, 9, 18–21. Hudobnih se ne bi smeli bati niti nas ne bi smelo nič ustaviti, da jim ne bi oznanili Božjega sporočila, ki jim je med drugim tudi v svarilo. Ob ravnodušnosti ali nasprotovanju ljudi moramo biti tako trdni kakor diamant. Vendar bi morali paziti, da ne bi postali trdi, neobčutljivi oziroma brezobzirni. Jezus je bil do ljudi, ki jim je oznanjeval, sočuten. Tudi nas bi moralo k oznanjevanju navajati sočutje. (Matej 9:36)
3:15. Ezekiel je bil potem, ko je prejel svojo nalogo, nekaj časa v Telabibu in je »sedel strmeč sedem dni« ter prebavljal sporočilo, ki ga je moral oznaniti. Ali si ne bi morali tudi mi jemati čas za marljivo preučevanje in poglobljeno premišljevanje, da bi razumeli globoke duhovne resnice?
4:1–5:4. Ezekiel je moral biti ponižen in pogumen, da je lahko uprizoril preroški pantomimi. Ko opravljamo katero koli nalogo, ki nam jo je dal Bog, bi morali biti tudi mi ponižni in pogumni.
7:4, 9; 8:18; 9:5, 10. Za tistimi, ki jih Bog obsodi, nam ni treba biti žal niti nam ni treba do takšnih čutiti sočutja.
7:19. Ko bo Jehova izvrševal svojo obsodbo nad to stvarnostjo, ne bo imel denar nobene vrednosti.
8:5–18. Odpadništvo je duhovno smrtonosno. »Z usti uničuje bogapozabnik [odpadnik, NW] bližnjega svojega.« (Pregovori 11:9) Modro ravnamo, če zavrnemo že samo misel, da bi prisluhnili odpadnikom.
9:3–6. Za to, da bi preživeli ‚veliko stisko‘, moramo imeti znamenje – očitno mora biti, da smo posvečeni, krščeni Božji služabniki in da imamo krščansko osebnost. (Matej 24:21) Mož s pisarsko pripravo predstavlja maziljene kristjane, ki vodijo delo zaznamovanja – oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev. Če želimo svoje znamenje ohraniti, jim moramo pri tem delu vneto pomagati.
12:26–28. Ezekiel je moral tudi tistim, ki so se posmehovali njegovemu sporočilu, reči: »Tako pravi Gospod Jehova: Nobena mojih besed se ne bo zavlačevala več.« Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da bi drugim pomagali pridobiti si zaupanje v Jehova, preden bo pokončal to stvarnost.
14:12–23. Za našo rešitev si nihče ne more prizadevati namesto nas. To je naša osebna odgovornost. (Rimljanom 14:12)
18:1–29. Za posledice svojih dejanj smo odgovorni sami.
»UNIČIM, UNIČIM, UNIČIM JO«
Leta 611 pr. n. št., v sedmem letu ujetništva, pridejo izraelski starešine k Ezekielu »vpraševat GOSPODA«. Prerok jim pripoveduje, kako so se Izraelci že od nekdaj upirali, posvari pa jih tudi, da bo Jehova proti njim ‚izdrl svoj meč‘. (Ezekiel 20:1; 21:3) Jehova glede izraelskega vladarja (Zedekija) reče: »Snemite mu pokrivalo z glave, vzemite mu krono! Kar je, ne bode več tako. Nizko bodi povišano in visoko ponižano! Uničim, uničim, uničim jo; tudi ta ne bode več – dokler ne pride [Jezus Kristus], kateri ima pravico do nje: njemu jo dam.« (Ezekiel 21:26, 27)
Jeruzalem je na zatožni klopi. Krivda Ohole (Izraela) in Oholibe (Jude) je razkrita. Ohola je že dana ‚v roko svojim ljubovnikom, v roko Asircev‘. (Ezekiel 23:9) Oholiba pa bo opustošenje doživela v kratkem. Leta 609 pr. n. št. se prične 18-mesečno obleganje Jeruzalema. Ko bo mesto padlo, bodo Judje preveč osupli, da bi lahko žalovali. Ezekiel ne sme govoriti ujetnikom o Božjem sporočilu, dokler mu »ubežnik« ne pove, da je mesto uničeno. (Ezekiel 24:26, 27)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
21:3 – Kaj je »meč«, ki se ga je Jehova namenil potegniti iz nožnice? Za »meč«, s katerim naj bi Jehova izvršil obsodbo nad Jeruzalemom in Judo, se je izkazal babilonski kralj Nebukadnezar s svojo vojsko. Morda je k meču spadal tudi nebeški del Božje organizacije, ki jo sestavljajo mogočna duhovna stvarjenja.
24:6–14 – Kaj predstavlja rja v loncu? Jeruzalem je bil med obleganjem primerjan z velikim loncem. Rja predstavlja moralno umazanijo mesta: nečistost, razpuščeno vedenje in prelivanje krvi. To, da Ezekiel lonca ni mogel očistiti rje, niti ko je praznega postavil na žerjavico in ga močno razbelil, je ponazarjalo, kako velikanska je bila umazanija tega mesta.
Pouk za nas:
20:1, 49. Izraelski starešine so s svojim odzivom pokazali, da dvomijo o resničnosti Ezekielovih besed. Nikoli ne dopustimo, da bi pričeli dvomiti o Božjih opozorilih!
21:18–22. Čeprav se je Nebukadnezar glede tega, koga naj najprej napade, odločal na temelju vedeževanja, je bil Jehova tisti, ki je poskrbel, da je ta poganski vladar prišel nad Jeruzalem. Iz tega se vidi, da niti demoni ne morejo preprečiti, da bi Jehovovi izvrševalci obsodbe izpolnili Božji namen.
22:6–16. Jehovu se gnusi obrekovanje, razpuščeno vedenje, zloraba moči in jemanje podkupnine. Morali bi biti trdno odločeni, da s čim takšnim nočemo imeti nič skupnega.
23:5–49. Izrael in Juda sta zaradi sklepanja političnih zvez od svojih zaveznikov navsezadnje sprejela tudi krivo čaščenje. Da bi se le varovali tesnih vezi s svetom, saj nam lahko to uniči vero. (Jakob 4:4)
Živo sporočilo, ki ima močan vpliv
Kako izjemen pouk dobimo iz prvih 24 poglavij biblijske knjige Ezekiel! V njej začrtana načela odkrivajo, kakšnega ravnanja Bog ne odobrava, kako lahko dosežemo njegovo usmiljenje in zakaj bi morali opozarjati hudobne. Prerokbe o uničenju Jeruzalema jasno kažejo, da je Jehova Bog, ki svojemu ljudstvu ‚naznani novo [stvar], preden nastane‘. (Izaija 42:9)
Prerokbe, kakršni sta ti v Ezekielu 17:22–24 in 21:26, 27, so napovedovale ustanovitev Mesijanskega kraljestva v nebesih. Ta vlada bo zelo kmalu dosegla, da se bo na zemlji godila Božja volja. (Matej 6:9, 10) Blagoslove tega Kraljestva lahko pričakujemo s trdno vero in prepričanostjo. »Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv.« (Hebrejcem 4:12)
[Slika na strani 12]
Kaj predstavlja nebeška kočija?
[Slika na strani 14]
Če vneto sodelujemo v oznanjevanju, nam to pomaga, da lahko ohranimo svoje »znamenje«