»Premagujte hudo z dobrim«
»Premagujte hudo z dobrim«
»Ne pustite se premagati hudemu, temveč premagujte hudo z dobrim.« (RIMLJANOM 12:21)
1. Zakaj smo lahko prepričani, da lahko premagamo hudo?
ALI se je mogoče odločno postaviti po robu tistim, ki silovito nasprotujejo pravemu čaščenju? Ali se je mogoče upreti vplivom, ki nas skušajo potegniti nazaj v ta brezbožni svet? Odgovor na obe vprašanji je pritrdilen! Zakaj tako trdimo? Zaradi tega, kar je izjavil apostol Pavel v svojem pismu Rimljanom. Napisal je: »Ne pustite se premagati hudemu, temveč premagujte hudo z dobrim.« (Rimljanom 12:21) Če zaupamo Jehovu in smo odločeni, da nas svet ne bo podjarmil, potem nas hudo ne bo pogoltnilo. Poleg tega izraz »premagujte hudo z dobrim« pokaže, da v duhovnem boju proti zlu lahko zmagamo, če smo le vztrajni. Ta hudobni svet in njegov zlobni vladar, Satan Hudič, lahko premagata samo tiste, ki niso več na preži in so se nehali bojevati. (1. Janezovo 5:19)
2. Zakaj si bomo pogledali nekaj dogodkov iz Nehemijevega življenja?
2 Kakih 500 let pred Pavlom je neki Božji služabnik, ki je živel v Jeruzalemu, dokazal, kako zelo resnične so Pavlove besede o boju proti hudemu. Ta bogovdani človek, Nehemija, se ni le postavil po robu nasprotovanju brezbožnih ljudi, temveč je tudi premagoval hudo z dobrim. S čim vse se je moral spoprijeti? Kaj mu je pomagalo, da je uspel? Kako ga lahko posnemamo? Da bi dobili odgovor na ta vprašanja, razmislimo o nekaterih dogodkih iz Nehemijevega življenja. *
3. V kakšnem okolju je živel Nehemija, preden je prišel na Judovo, in kaj izrednega je dosegel?
3 Nehemija je služil na dvoru perzijskega kralja Artakserksa. Čeprav je živel med neverniki, se ni pričel ‚oblikovati‘ po tedanji »stvarnosti«. (Rimljanom 12:2) Ko so na Judovem potrebovali pomoč, se je odpovedal svojemu udobnemu življenjskemu slogu, se odpravil na naporno potovanje v Jeruzalem in se lotil velikanske naloge – obnove mestnega obzidja. (Rimljanom 12:1) Čeprav je bil guverner Jeruzalema, je vsak dan trdo delal skupaj z drugimi Izraelci, »od jutranje zarje« pa vse »dokler so zvezde prisvetile«. Tako je bilo obzidje v pičlih dveh mesecih dograjeno! (Nehemija 4:21; 6:15) To je bil izreden dosežek, saj so se Izraelci med gradnjo srečevali z raznovrstnim nasprotovanjem. Kdo pa so bili Nehemijevi nasprotniki in kaj je bil njihov cilj?
4. Kaj so hoteli doseči Nehemijevi nasprotniki?
4 Glavni nasprotniki so bili Sanbalat, Tobija in Gesem, veljaki, ki so živeli v bližini Judovega. Bili so sovražniki Božjega ljudstva, zato jih je »hudo peklo, da je prišel človek [Nehemija], da skrbi za blaginjo sinov Izraelovih«. (Nehemija 2:10, 19) Ti sovražniki so bili odločeni, da bodo Nehemiju preprečili gradnjo, in so se celo zatekli k hudobnim spletkam. Ali se bo Nehemija ‚pustil premagati hudemu‘?
‚Razsrdil se je in silno razburil‘
5., 6. a) Kako so se Nehemijevi sovražniki odzvali na gradnjo? b) Zakaj se Nehemija svojih sovražnikov ni prestrašil?
5 Nehemija je svojemu ljudstvu pogumno prigovarjal: »Zidajmo zidovje jeruzalemsko.« Odgovorili so mu: »Zidajmo!« Nehemija je zatem napisal: »Potrjene so bile njih roke za dobro delo.« O nasprotnikih pa je pisal: »Zasmehovali [so nas] in nas zaničevali in dejali: Kaj pomeni to, kar počenjate? Hočete se li vi upreti kralju?« Nehemija njihovo roganje in lažne obtožbe niso prestrašile. Nasprotnikom je dejal: »Bog nebes nam da srečo, in mi, hlapci njegovi, hočemo vstati in zidati.« (Nehemija 2:17–20) Odločen je bil nadaljevati »dobro delo«.
6 Eden teh nasprotnikov, Sanbalat, se je »razsrdil in silno razburil«. (Nehemija 3:33, SSP [4:1, AC]) Besede so kar vrele iz njega. »Kaj delajo ti slabotni Judje?« se je rogal. »Hočejo li v življenje povrniti kamenje z grobljišča?« Tobija se mu je pri posmehovanju pridružil in rekel: »Če lisica pride nanj, poruši njih kameneni zid!« (Nehemija 4:2, 3) Kako se je Nehemija odzval?
7. Kako se je Nehemija odzval na obtožbe svojih nasprotnikov?
7 Nehemija je posmehovanje preprosto preslišal. Upošteval je Božjo zapoved in se sovražnikom ni skušal maščevati. (3. Mojzesova 19:18) Raje je prepustil stvari v Jehovove roke in molil: »Poslušaj, o naš Bog, ker smo zaničevani, in obrni njih zasmehovanje njim na glavo.« (Nehemija 4:4) Zaupal je Jehovovemu zagotovilu: »Moje je maščevanje, jaz povrnem.« (5. Mojzesova 32:35) Poleg tega Nehemija in njegovo ljudstvo niso nehali ‚zidati obzidja‘. Niso dopustili, da bi jih kar koli odvrnilo od njihovega dela. Pravzaprav so »sklenili ves zid okrog do polovice višave [zidu], kajti ljudstvo je imelo pogum za delo«. (Nehemija 4:6) Sovražnikom pravega čaščenja ni uspelo ustaviti gradnje! Kako lahko Nehemija posnemamo?
8. a) Kako lahko posnemamo Nehemija, kadar nas nasprotniki po krivem obtožujejo? b) Povejte svojo izkušnjo ali izkušnjo koga drugega, iz katere se vidi, kako modro je, da se ne maščujemo.
8 Danes nas morda nasprotniki v šoli, v službi ali celo doma obmetavajo z zbadljivkami in obtožbami. Vendar je pogosto na takšne lažne trditve najboljše odgovoriti tako, da upoštevamo svetopisemsko načelo: Je »čas molčanja«. (Propovednik 3:7) Zato enako kakor Nehemija pazimo, da ne bi vračali milo za drago in ostro odgovarjali. (Rimljanom 12:17) Obračamo se k Bogu v molitvi in zaupamo njegovemu zagotovilu: »Jaz bom povrnil.« (Rimljanom 12:19; 1. Petrovo 2:19, 20) Tako svojim nasprotnikom ne dovolimo, da bi nas odvrnili od dela, ki se mora danes opravljati – od oznanjevanja dobre novice o Božjem kraljestvu in pridobivanja učencev. (Matej 24:14; 28:19, 20) Vsakič, ko sodelujemo pri oznanjevanju in ne pustimo, da bi nas nasprotovanje ustavilo, pokažemo, da smo tako zvesti, kakor je bil Nehemija.
‚Pobili vas bomo‘
9. Kakšen val nasprotovanja je doživel Nehemija in kako se je na to odzval?
9 Ko so nasprotniki čistega čaščenja v Nehemijevih dneh slišali, da ‚popravljanje jeruzalemskega zidovja napreduje‘, so prijeli za svoj meč in se odšli ‚bojevat zoper Jeruzalem‘. Za Jude so bile okoliščine videti brezupne. Na severu so bili Samarijani, na vzhodu Amonci, na jugu Arabci in na zahodu Asdodci. Jeruzalem je bil obkoljen in videti je bilo, da so tisti, ki so obnavljali obzidje, v pasti. Kaj naj bi storili? ‚Molili smo k svojemu Bogu,‘ je napisal Nehemija. Sovražniki so grozili, da ‚jih bodo pobili in tako ustavili delo‘. Nehemija se je na to grožnjo odzval tako, da je naročil zidarjem, naj branijo mesto z »meči, sulicami in loki«. Iz človeškega zornega kota gledano majhna skupina Izraelcev ni imela niti najmanjše možnosti, da bi se lahko uprla precej močnejši sovražni vojski. Vendar jim je Nehemija prigovarjal: »Nikar se jih ne bojte, spominjajte se Gospoda, velikega in groznega.« (Nehemija 4:7–9, 11, 13, 14)
10. a) Zakaj so se Nehemijevi sovražniki napadu nenadoma odpovedali? b) Za katere ukrepe se je Nehemija odločil?
10 Potem pa je nenadoma prišlo do preobrata. Sovražniki so se napadu odpovedali. Zakaj? ‚Bog je uničil njihov naklep,‘ je poročal Nehemija. Vendar se je zavedal, da so jim sovražniki še vedno nevarni. Zato je ravnal preudarno in nekoliko prilagodil način gradnje. Od takrat naprej je ‚vsak [zidar] z eno roko delal, z drugo pa držal orožje‘. Poleg tega je Nehemija nekoga izmed ljudstva določil za ‚trobentača‘, da bi lahko opozoril zidarje, če bi jih napadli sovražniki. Predvsem pa je ljudstvu zagotovil: »Bog naš se bo bojeval za nas!« (Nehemija 4:15–20) Zidarji so tako spodbujeni in pripravljeni na napad lahko nadaljevali delo. Kaj se lahko naučimo iz te pripovedi?
11. Zaradi česa se lahko kristjani upirajo hudemu v deželah, v katerih je kraljestveno delo prepovedano, in kako hudo premagujejo z dobrim?
11 Pravi kristjani občasno doživljajo hudo nasprotovanje. Pravzaprav se v nekaterih deželah zlobni nasprotniki pravega čaščenja zberejo v pravcato sovražno vojsko. Iz človeškega zornega kota gledano naši soverniki tam nimajo niti najmanjše možnosti za uspeh. Vseeno pa so prepričani, da se ‚bo Bog bojeval zanje‘. In to se tudi dogaja. Tisti, ki so preganjani zaradi svojega verovanja, znova in znova občutijo, da Jehova odgovarja na njihove molitve in ‚uničuje naklep‘ mogočnih sovražnikov. Kristjani tudi v državah, v katerih je kraljestveno delo prepovedano, najdejo način, da lahko oznanjujejo dobro novico. Tako kakor so zidarji v Jeruzalemu prilagodili metodo gradnje, tudi Jehovove priče danes ob napadu 2. Korinčanom 10:4) Oznanjevati ne nehajo niti takrat, ko jim drugi grozijo s fizičnim nasiljem. (1. Petrovo 4:16) Prav nasprotno, ti pogumni bratje in sestre ‚premagujejo hudo z dobrim‘.
sovražnikov preudarno prilagodijo metodo oznanjevanja. Seveda pri tem nočejo prijeti za dobesedno orožje. (‚Pridi, naj se snidemo‘
12., 13. a) Kakšno taktiko so uporabili Nehemijevi nasprotniki? b) Zakaj je Nehemija odklonil, ko so mu sovražniki predlagali, naj se sestane z njimi?
12 Ko so Nehemijevi sovražniki spoznali, da so njihovi odkriti napadi propadli, so se zatekli k bolj prefinjenim metodam nasprotovanja. Pravzaprav so skovali tri zvijačne načrte. Katere?
13 Prvič, Nehemija so sovražniki skušali zavesti. Rekli so mu: »Pridi, in naj se snidemo v kateri vasi na Onski ravnini.« Onska ravnina leži med Jeruzalemom in Samarijo. Torej so sovražniki Nehemiju predlagali, da bi se sestali na pol poti in skušali najti skupni jezik. Nehemija bi si lahko mislil: ‚To je razumno. Boljše se je pogovarjati kakor bojevati.‘ Vendar Nehemija tega ni hotel storiti. Pojasnil je, zakaj ne: ‚Mislili so mi storiti hudo.‘ Spregledal je njihovo nakano in se ni pustil zapeljati. Štirikrat je svojim nasprotnikom dejal: »Ne morem priti tja doli. Čemu naj počiva delo, če bi ga popustil in prišel doli k vam?« Poskusi sovražnikov, da bi Nehemija sprejel njihov predlog, so se izjalovili. Ostal je osredinjen na gradnjo. (Nehemija 6:1–4)
14. Kako se je Nehemija odzval, ko so ga sovražniki po krivem obtoževali?
14 Drugič, Nehemijevi sovražniki so razširili lažne govorice in Nehemija obtožili, da ‚se misli izneveriti‘ kralju Artakserksu. Znova so mu rekli: »Pridi, da se posvetujemo skupaj!« Nehemija jih je še enkrat zavrnil, saj je zaznal njihove namere. Pojasnil je: »Vsi oni so nas hoteli prestrašiti, češ, da bodo roke naše nehale od dela, da se ne dovrši.« Vendar je tokrat sovražnikove obtožbe spodbijal in Sanbalatu sporočil: »Nič takega se ni zgodilo, kar ti praviš, temuč v srcu svojem si [si] to izmislil.« Poleg tega se je obrnil k Jehovu po pomoč in ga prosil: »Pokrepčaj moje roke.« Prepričan je bil, da bo z Jehovovo pomočjo ta zlobna nakana propadla, on pa bo lahko nadaljeval gradnjo. (Nehemija 6:5–9)
15. Kaj je lažni prerok priporočal Nehemiju in zakaj ga ni poslušal?
15 Tretjič, Nehemijevi sovražniki so uporabili izdajalca, Izraelca Semaja, ki naj bi Nehemija navedel na to, da bi prekršil Božji zakon. Semaja mu je rekel: »Snidiva se v hiši Božji, sredi templja, in zapriva duri templjeve; zakaj pridejo, da te umore.« Semaja je trdil, da hočejo Nehemija umoriti in da si lahko reši življenje, če se skrije v tempelj. Toda Nehemija ni bil duhovnik. Če bi se skril v Božjo hišo, bi grešil. Ali bo prekršil Božji zakon in si tako skušal rešiti življenje? Nehemija mu je odgovoril: »Kako bi smel tak, kakršen sem jaz, iti v tempelj, da ostane živ? Ne pojdem vanj!« Zakaj se ni ujel v past, ki so mu jo nastavili? Čeprav je bil Semaja njegov rojak, je Nehemija vedel, »da ga ni poslal Bog«. Navsezadnje mu pravi prerok ne bi nikoli svetoval, naj prekrši Božji zakon. Nehemija znova ni dopustil, da bi ga hudobni nasprotniki premagali. Kmalu zatem je lahko poročal: »Obzidje je bilo dokončano petindvajseti dan meseca Elula, v dvainpetdesetih dneh.« (Nehemija 6:10–15; 4. Mojzesova 1:51; 18:7)
16. a) Kako naj bi ravnali z lažnimi prijatelji, lažnimi brati in ljudmi, ki nas po krivem obtožujejo? b) Kako doma, v šoli ali na delovnem mestu kažete, da ne odstopate od tega, v kar verjamete?
16 Tudi mi lahko tako kakor Nehemija doživimo nasprotovanje, morda od lažnih prijateljev, Matej 6:33; Luka 9:57–62) Nasprotniki o nas razširjajo tudi lažne obtožbe. V nekaterih deželah nas obtožujejo, da smo nevarni državi, tako kakor so Nehemija obtožili, da se namerava upreti kralju. Nekatere obtožbe so bile na sodiščih ovržene. Toda naj se posamezni primeri izidejo tako ali drugače, z zaupanjem molimo k Jehovu, da bi zadeve vodil skladno s svojo voljo. (Filipljanom 1:7) Nasprotovanje lahko doživimo tudi od tistih, ki se pretvarjajo, da služijo Jehovu. Enako kakor je sonarodnjak skušal pregovoriti Nehemija, naj prekrši Božji zakon in si tako reši življenje, tudi odpadniki, ki so bili včasih Priče, morda skušajo vplivati na nas, da bi tako ali drugače skrenili s prave poti. Vendar proti njim odločno nastopimo, saj vemo, da si lahko življenje rešimo s tem, da Božja načela upoštevamo, ne pa da jih kršimo! (1. Janezovo 4:1) Tako je, z Jehovovo pomočjo lahko premagamo vsakršno zlo.
lažnih bratov in ljudi, ki nas po krivem obtožujejo. Nekateri nam morda predlagajo, naj pristanemo na kompromis, tako kakor so sovražniki nagovarjali Nehemija, naj se sestanejo na pol poti in najdejo skupni jezik. Morda nas skušajo prepričati, naj Jehovu služimo malce manj goreče, pa si bomo lahko hkrati prizadevali tudi za svetne cilje. Vendar jim nočemo prav nič popustiti, saj je Božje kraljestvo v našem življenju na prvem mestu. (Oznanjujmo dobro novico kljub zlu
17., 18. a) Kaj skušajo doseči Satan in njegovi pristaši? b) Kaj ste odločeni delati in zakaj?
17 V Božji Besedi glede Kristusovih maziljenih bratov piše: »Oni so premagali [Satana] [. . .] zaradi besede svojega pričevanja.« (Razodetje 12:11) Potemtakem je to, da oznanjujemo kraljestveno sporočilo, neposredno povezano s tem, da premagujemo Satana, ki je vir zla. Nič čudnega, da Satan neusmiljeno napada maziljeni preostanek in ‚veliko množico‘, s tem da neti nasprotovanje! (Razodetje 7:9; 12:17)
18 Spoznali smo, da se nasprotovanje lahko kaže v besednih napadih oziroma grožnjah s fizičnim nasiljem ali pa bolj prikrito. V vsakem primeru je cilj Satana Hudiča en sam – ustaviti delo oznanjevanja. Vendar bodo njegovi poskusi žalostno propadli, saj je Božje ljudstvo odločeno posnemati starodavnega Nehemija in ‚premagovati hudo z dobrim‘, kar pomeni, da bo oznanjevalo dobro novico, vse dokler ne bo Jehova rekel, da je delo končano! (Marko 13:10; Rimljanom 8:31; Filipljanom 1:27, 28)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 2 Da bi razumeli ozadje teh dogodkov, preberite Nehemija 1:1–4; 2:1–6, 9–20; 4:1–23; 6:1–15.
Ali se spomnite?
• Kakšno nasprotovanje so doživljali Božji služabniki v preteklosti in kakšno doživljajo danes?
• Kaj so predvsem skušali doseči Nehemijevi sovražniki in kaj skušajo doseči Božji sovražniki danes?
• Kako lahko premagujemo hudo z dobrim?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/slika na strani 29]
Kaj se lahko naučimo iz Nehemijeve knjige
Božji služabniki se spoprijemajo
• s posmehovanjem
• z grožnjami
• z zavajanjem
Zavesti jih skušajo
• lažni prijatelji
• tisti, ki jih po krivem obtožujejo
• lažni bratje
Božji služabniki premagujejo hudo
• s tem da vztrajno izpolnjujejo svojo od Boga dobljeno nalogo
[Slika na strani 27]
Nehemija in njegovi sodelavci so kljub hudemu nasprotovanju obnovili jeruzalemsko obzidje
[Slika na strani 31]
Pravi kristjani neustrašno oznanjujejo dobro novico