Ali ste grešili proti svetemu duhu?
Ali ste grešili proti svetemu duhu?
»Je greh, ki ima za posledico smrt.« (1. JANEZOVO 5:16)
1., 2. Kako vemo, da je mogoče grešiti proti Božjemu svetemu duhu?
»OBSEDENA sem bila z mislijo, da sem grešila proti svetemu duhu.« To je napisala neka ženska iz Nemčije, ki je tako čutila, čeprav je služila Bogu. Ali se lahko v resnici zgodi, da kdo od kristjanov greši proti Božjemu svetemu duhu oziroma dejavni sili?
2 Seveda, to se lahko zgodi. »Človeku bo odpuščen vsakršen greh in vsakršno preklinjanje,« je dejal Jezus Kristus, »toda preklinjanje proti duhu mu ne bo odpuščeno.« (Matej 12:31) Posvarjeni smo: »Če se namreč namerno vdajamo grehu, potem ko smo že prejeli točno spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena žrtev več, ampak le neko strašno pričakovanje sodbe.« (Hebrejcem 10:26, 27) Apostol Janez pa je napisal: »Je greh, ki ima za posledico smrt.« (1. Janezovo 5:16) Toda ali je človek, ki je resno grešil, tisti, ki odloča, ali je njegov greh takšen, da »ima za posledico smrt«?
Ključ do odpuščanja je kesanje
3. Kaj najbrž nakazuje to, da je komu zelo žal zaradi greha, ki ga je storil?
3 Edini, ki lahko grešnikom izreče dokončno sodbo, je Jehova. Pravzaprav mu bo vsak od nas dajal odgovor za svoja dejanja. Poleg tega on vedno ravna tako, kot je prav. (1. Mojzesova 18:25; Rimljanom 14:12) O tem, ali smo neodpustljivo grešili ali ne, odloča Jehova in samo on nam lahko odvzame svojega duha. (Psalm 51:11) Toda če nam je zelo žal, da smo grešili, je precej verjetno, da se zares kesamo. Kaj pa je resnično kesanje?
4. a) Kako bi pojasnili, kaj je kesanje? b) Kaj zares tolažilnega je napisano v Psalmu 103:10–14?
4 Če se pokesamo, pomeni, da spremenimo svoje stališče do greha, ki smo ga storili oziroma nameravali storiti. Pomeni, da čutimo žalost oziroma obžalovanje in da se odvrnemo od grešne poti. Če smo hudo grešili, vendar smo storili vse, kar je treba, da bi pokazali resnično kesanje, nas lahko tolažijo psalmistove besede: »Ne dela nam [Jehova] po grehih naših in ne povrača nam po krivicah naših. Temuč kakor so visoko nebesa nad zemljo, tako močna je milost njegova nad njimi, ki se ga bojé. Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč spravlja od nas prestopke naše. Kakor se oče usmili otrok, usmili se GOSPOD njih, ki se ga bojé. Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:10–14)
5., 6. Omenite glavne misli iz Prvega Janezovega pisma 3:19–22 in pojasnite, kaj te apostolove besede pomenijo.
5 Tolažilne pa so tudi besede apostola Janeza: »Po tem bomo vedeli, da izviramo od resnice, in bomo pred njim prepričali svoje srce glede vsega, zaradi česar bi nas srce morda obsojalo, ker je Bog večji od našega srca in ve vse. Ljubljeni, če nas srce ne obsoja, lahko z Bogom govorimo brez zadržkov; in vse, kar ga prosimo, prejmemo od njega, ker izpolnjujemo njegove zapovedi in delamo, kar je v njegovih očeh prijetno.« (1. Janezovo 3:19–22)
6 Vemo, »da izviramo od resnice«, ker si med seboj izkazujemo bratsko ljubezen in se ne vdajamo grehu. (Psalm 119:11) Če se iz kakega razloga obtožujemo, bi se morali spomniti na to, da »je Bog večji od našega srca in ve vse«. Jehova je z nami usmiljen, saj vidi naše »nehinavsko bratoljubje«, to, da se bojujemo proti grehu in da si prizadevamo izpolnjevati njegovo voljo. (1. Petrovo 1:22) Če zaupamo v Jehova, ljubimo svoje brate in sestre ter ne grešimo namerno, nas naše srce ne bo ‚obsojalo‘. V molitvi bomo ‚lahko z Bogom govorili brez zadržkov‘ in on nam bo na naše molitve odgovarjal, saj izpolnjujemo njegove zapovedi.
Ljudje, ki so grešili proti svetemu duhu
7. Kaj odloča o tem, ali je greh odpustljiv ali ni?
7 Kateri grehi so neodpustljivi? Da bi odgovorili na to vprašanje, si poglejmo nekaj biblijskih zgledov. Če smo se pokesali, vendar smo zaradi hudih napak še vedno močno potrti, bi nam moralo biti to, kar bomo sedaj pregledali, v tolažbo. Spoznali bomo, da pri tem, ali je greh odpustljiv ali ni, ne gre toliko za vrsto greha, temveč za motive, za stanje srca in za to, koliko je bil greh storjen namerno.
8. Kako so nekateri verski voditelji v prvem stoletju grešili proti svetemu duhu?
8 Proti svetemu duhu so denimo grešili judovski verski voditelji iz prvega stoletja, ki so zlobno nasprotovali Jezusu Kristusu. Videli so, kako je po njem deloval Božji sveti duh, ko je delal čudeže, s katerimi je oslavljal Jehova. Vendar so ti Kristusovi sovražniki to moč pripisali Satanu Hudiču. Jezus je rekel, da so ti ljudje, ki so tako preklinjali Božjega svetega duha, s tem storili greh, ki se ne more odpustiti »ne v tej stvarnosti ne v prihodnji«. (Matej 12:22–32)
9. Kaj je preklinjanje in kaj je o njem rekel Jezus?
9 Preklinjanje je obrekljivo, škodljivo oziroma žaljivo govorjenje. Ker je vir svetega duha sam Bog, je govoriti proti njegovemu duhu enako, kakor govoriti proti Jehovu. Če kdo tako ravna in se za to ne pokesa, neodpustljivo greši. Iz tega, kar je Jezus govoril o takšnem grehu, je očitno, da je imel v mislih ljudi, ki namerno nasprotujejo delovanju Božjega svetega duha. Ker je po Jezusu deloval Jehovov duh, farizeji pa so to moč pripisali Hudiču, so s tem Božjega duha hudobno preklinjali. Zato je Jezus dejal: »Temu, ki preklinja svetega duha, pa ne bo nikoli odpuščeno, temveč je kriv večnega greha.« (Marko 3:20–29)
10. Zakaj je Jezus imenoval Juda ‚sin pokončanja‘?
10 Premislimo tudi o Judu Iškarijotu. Že nekaj časa je bil nepošten in je kradel denar iz skrinjice, ki mu je bila zaupana v varstvo. (Janez 12:5, 6) Kasneje je odšel k judovskim voditeljem in se dogovoril, da jim bo izdal Jezusa za 30 srebrnikov. Juda se je sicer počutil krivega, ker jim ga je izdal, vendar se za svoj namerni greh ni nikoli pokesal. Zato ni vreden tega, da bi bil obujen od mrtvih. Jezus ga je poimenoval ‚sin pokončanja‘. (Janez 17:12; Matej 26:14–16)
Ljudje, ki niso grešili proti svetemu duhu
11.–13. Kako je kralj David grešil v zvezi z Batsebo in kako nam je lahko Božje ravnanje z njim v tolažbo?
11 Kristjane, ki so priznali hud greh in so jim občinski starešine duhovno pomagali, morda občasno še vedno teži hudo breme, ker so v preteklosti kršili Božji zakon. (Jakob 5:14) Če je tako tudi z vami, vam bo verjetno lažje, ko boste pregledali, kaj v Svetem pismu piše o ljudeh, ki so jim bili grehi odpuščeni.
12 Kralj David je hudo grešil v zvezi z Urijevo ženo Batsebo. Ko je s svoje strehe opazil to lepo poročeno žensko, ki se je kopala, jo je dal privesti v svojo palačo in imel z njo spolne odnose. Kasneje je izvedel, da je zanosila, zato je skoval načrt, po katerem naj bi njen mož Urija spal z njo, in s tem skušal prikriti svoje prešuštvo. Ko mu je spletka spodletela, je poskrbel, da je Urija umrl v bitki. Zatem se je z Batsebo poročil in rodil se jima je otrok, ki pa je kmalu po rojstvu umrl. (2. Samuelova 11:1–27)
13 Zadevo z Davidom in Batsebo je obravnaval Jehova. Davidu je odpustil, pri čemer je očitno upošteval to, da se je ta pokesal in da je z njim sklenil kraljestveno zavezo. (2. Samuelova 7:11–16; 12:7–14) Tudi Batseba se je očitno pokesala, saj je kasneje imela prednost postati mati kralja Salomona in prednica Jezusa Kristusa. (Matej 1:1, 6, 16) Če smo grešili, si je dobro zapomniti, da je Jehova pozoren na to, ali se kesamo.
14. Kako se iz Manasejevega življenja vidi, da Jehova rad odpušča?
14 To, kako zelo je Jehova pripravljen odpuščati, nam pokaže tudi primer judovskega kralja Manaseja. Ta kralj je počel stvari, ki so bile v Jehovovih očeh slabe. Postavil je oltarje Baalu, častil »vso vojsko nebeško« in celo zgradil oltarje krivim bogovom na obeh dvoriščih templja. Svoje sinove je žrtvoval v ognju, spodbujal spiritistične običaje ter prebivalce Jude in Jeruzalema navedel na to, »da so delali hudo bolj nego narodi, katere je GOSPOD pokončal pred sinovi Izraelovimi«. K srcu si ni vzel niti opozoril Jehovovih prerokov. Pozneje ga je asirski kralj odpeljal v ujetništvo. Tam se je Manasej pokesal ter ponižno in vztrajno molil k Bogu. Jehova mu je odpustil in ga znova postavil za kralja v Jeruzalemu. Manasej je od tedaj naprej spodbujal čisto čaščenje. (2. letopisov 33:2–17)
15. Kateri dogodek iz življenja apostola Petra kaže, da Jehova »velikodušno« odpušča?
15 Stoletja kasneje je apostol Peter hudo grešil, s tem da je zatajil Jezusa. (Marko 14:30, 66–72) Vendar je Jehova Petru »velikodušno« odpustil. (Izaija 55:7, NW) Zakaj? Ker se je iskreno pokesal. (Luka 22:62) Da mu je Bog res odpustil, je postalo očitno, ko je imel 50 dni kasneje na binkoštni dan prednost pogumno pričevati o Jezusu. (Apostolska dela 2:14–36) Ali potem obstaja kakšen razlog za prepričanje, da je Bog danes kaj manj pripravljen odpustiti kristjanom, ki se iskreno pokesajo? »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« je pel psalmist in nadaljeval: »Toda pri tebi je odpuščenje, da te časté s svetim strahom.« (Psalm 130:3, 4)
Kaj nas lahko potolaži, če se bojimo, da smo grešili proti svetemu duhu
16. Kdaj je Jehova grešniku pripravljen odpustiti?
16 Če se bojimo, da smo grešili proti svetemu duhu, bi nam pravkar omenjeni primeri morali pomagati, da se otresemo strahu. Iz njih smo spoznali, da Jehova skesanim grešnikom odpušča. Pri tem je bistveno, da iskreno molimo k Bogu. Če smo grešili, lahko Jehova rotimo za odpuščanje na temelju Jezusove odkupne žrtve, Božjega usmiljenja, svoje podedovane nepopolnosti in svojega preteklega zvestega služenja. Ker se zavedamo Jehovove nezaslužene dobrotljivosti, ga lahko prosimo za odpuščanje s prepričanjem, da nas bo uslišal. (Efežanom 1:7)
17. Kaj naj bi storili, če smo grešili in potrebujemo duhovno pomoč?
17 Kaj pa, če smo grešili, vendar ne moremo moliti, ker smo zaradi svojega greha duhovno zboleli? V zvezi s tem je učenec Jakob napisal: »Naj [takšen človek] k sebi pokliče občinske starešine, in ti naj molijo zanj ter ga v Jehovovem imenu namažejo z oljem. Molitev, izrečena v veri, bo bolnega ozdravila in Jehova ga bo dvignil. In če je grešil, mu bo odpuščeno.« (Jakob 5:14, 15)
18. Zakaj to, da je bil nekdo izobčen iz krščanske občine, še ne pomeni, da je storil neodpustljiv greh?
18 Lahko se sicer tudi zgodi, da se grešnik trenutno ne kesa in je izobčen iz krščanske občine, vendar to nujno še ne pomeni, da je njegov greh neodpustljiv. Pavel je glede nekega izobčenega maziljenca v Korintu, ki je grešil, napisal: »Takemu človeku zadostuje ostra graja, ki jo je dobil od večine, zato bi mu morali zdaj iz vsega srca odpustiti in ga potolažiti, da ga prevelika žalost ne bi morda nekako pogoltnila.« (2. Korinčanom 2:6–8; 1. Korinčanom 5:1–5) Vendar da bi lahko tisti, ki je grešil, duhovno okreval, mora sprejeti na Bibliji temelječo duhovno pomoč krščanskih starešin in jasno kazati, da se resnično kesa. ‚Rojevati mora sadove, ki sodijo h kesanju.‘ (Luka 3:8)
19. Kaj nam lahko pomaga ostati »zdravi v veri«?
19 Kaj še lahko prispeva k temu, da imamo občutek, da smo grešili proti svetemu duhu? Med drugim morda pretirano tankočutna vest ali pa šibko zdravje. V tem primeru bo morda pomagala molitev in več počitka. Še zlasti pa bi morali paziti, da nam Satan ne bi vzel poguma, saj bi zaradi tega lahko nehali služiti Bogu. Glede na to, da Jehovu ni všeč, da umrejo hudobni, mu nikakor ni prijetno, če izgubi koga od svojih služabnikov. Če se torej bojimo, da smo grešili proti svetemu duhu, bi morali še naprej zajemati moč iz Božje Besede, tudi iz takšnih tolažilnih delov Biblije, kot so Psalmi. Vztrajno moramo obiskovati občinske shode in sodelovati v delu oznanjevanja Kraljestva. To nam bo pomagalo, da bomo »zdravi v veri« in nas ne bo preganjal strah, da smo morda storili kaj, kar nam ne more biti odpuščeno. (Titu 2:2)
20. Katera vprašanja lahko človeku pomagajo uvideti, da ni grešil proti svetemu duhu?
20 Vsak, ki se boji, da je grešil proti svetemu duhu, bi se lahko vprašal: ‚Ali sem preklinjal svetega duha? Ali sem se za svoj greh iskreno pokesal? Ali verjamem, da Bog rad odpušča? Ali sem odpadnik, ki zavrača duhovno luč?‘ Tisti, ki se bodo to vprašali, bodo najverjetneje doumeli, da niso preklinjali Božjega svetega duha niti niso postali odpadniki. Pokesali so se in trdno verjamejo v Jehovovo odpuščanje. Če je tako, niso grešili proti Jehovovemu svetemu duhu.
21. O katerih vprašanjih bomo razpravljali v naslednjem članku?
21 Kako lepo je, če zatrdno vemo, da nismo grešili proti svetemu duhu! Vendar so s tem povezana še nadaljnja vprašanja, ki jih bomo pregledali v naslednjem članku. Lahko bi se denimo vprašali: ‚Ali me resnično vodi Božji sveti duh? Ali je v mojem življenju viden njegov sad?‘
Kako bi odgovorili?
• Kako vemo, da je mogoče grešiti proti svetemu duhu?
• Kaj pomeni pokesati se?
• Kdo je takrat, ko je bil Jezus na zemlji, grešil proti svetemu duhu?
• Kako se lahko otresemo strahu pred tem, da smo neodpustljivo grešili?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 17]
Tisti, ki so rekli, da Jezus dela čudeže s Satanovo močjo, so grešili proti Božjemu svetemu duhu
[Slika na strani 18]
Čeprav je Peter zatajil Jezusa, ni neodpustljivo grešil