Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Pojdi, umij se v kopeli Siloi«

»Pojdi, umij se v kopeli Siloi«

»Pojdi, umij se v kopeli Siloi«

POTEM ko je Jezus slepemu moškemu namazal oči z blatom, mu je dejal: »Pojdi, umij se v kopeli Siloi.« Moški je storil tako in »ko je prišel nazaj, je videl«. (Janez 9:6, 7) Kje je bila kopel Siloa? Nedavna arheološka odkritja so ta kraj osvetlila v novi luči.

Veliko turistov je v Jeruzalemu obiskalo prostor, ki je znan kot kopel Siloa, saj so bili prepričani, da gre za kopel, omenjeno v Janezovem evangeliju 9:7. Nahaja se na koncu Ezekijevega predora – 530 metrov dolgega vodnega kanala, ki so ga izkopali v osmem stoletju pr. n. št. Toda to kopel so v četrtem stoletju n. št. zgradili bizantinski »kristjani«, ki so zgrešeno domnevali, da se je kopel, omenjena v Janezovem evangeliju, nahajala na koncu tega predora.

Leta 2004 pa so arheologi našli kraj, kjer naj bi po njihovem mnenju za časa Jezusovega življenja zares bila ta kopel. Nahaja se kakšnih 100 metrov jugovzhodno od mesta, za katero se je napačno mislilo, da je kopel Siloa. Kako so pravo lokacijo odkrili? Mestne oblasti so morale obnoviti kanalizacijo na tem področju, zato so tja poslale delavce s težko mehanizacijo. Neki arheolog, ki je delal v bližini, je opazoval izkopavanje in opazil, da so delavci odkopali dve stopnici. Dela na kanalizaciji so takoj ustavili, Izraelski urad za antične umetnine pa je odobril izkopavanje na tem področju. Do sedaj so že odkopali eno stran kopeli, dolgo približno 70 metrov, in dva njena vogala.

Nekateri kovanci, ki so jih našli med izkopavanjem, so iz drugega, tretjega in četrtega leta judovskega upora zoper Rimljane med letoma 66 in 70 n. št. Kovanci pričajo, da so kopel uporabljali vse do leta 70 n. št., ko so Rimljani uničili Jeruzalem. V reviji Biblical Archaeology Review se poročilo sklene takole: »Kopel so torej uporabljali vse do konca upora, potem pa je bila zapuščena. To področje, ki je najnižja točka v celem Jeruzalemu, ni bilo ponovno naseljeno vse do obdobja Bizantincev. Vsako leto je deževnica, ki je zaradi zimskega deževja tekla po tej dolini, v kopel naložila novo plast usedlin, ki pa jih nihče več ni očistil, vse odkar so Rimljani razdejali mesto. V naslednjih stoletjih se je v kopeli nabrala debela plast usedlin, dokler ni kopel postopoma izginila. Arheologi so morali ponekod izkopati skoraj tri metre debelo plast usedlin.«

Zakaj iskrene preučevalce Biblije zanima, kje je bila kopel Siloa? Zato ker jim to pomaga bolje razumeti, kakšen je bil v prvem stoletju Jeruzalem, ki ga tako pogosto omenjajo evangelijska poročila, ki govorijo o Jezusovem življenju in službi.

[Slika na strani 7]

Na novo odkrita kopel Siloa

[Vir slike]

© 2003 BiblePlaces.com