Vprašanja bralcev

Kdo je požel prvino ječmenove žetve, ki jo je bilo treba prinesti v svetišče, če pa so morali biti vsi izraelski moški takrat, ko se je žetev uradno začela, na prazniku opresnikov?

V Mojzesovi postavi je bilo Izraelcem naročeno: »Trikrat v letu naj se prikažejo vsi moški tvoji pred GOSPODOM, tvojim Bogom, na mestu, ki si ga izvoli GOSPOD: o prazniku opresnikov, o prazniku tednov in o prazniku šatorov.« (5. Mojzesova 16:16) Kraj, ki si ga je Bog izbral, je bil vse od dni kralja Salomona tempelj v Jeruzalemu.

Prvi od treh omenjenih praznikov, ki se je imenoval praznik opresnikov, je bil zgodaj spomladi. Pričel se je dan po obhajanju pashe, ki je bila 14. nisana, ter trajal sedem dni, do 21. nisana. Drugega dne praznika, 16. nisana, se je po svetem koledarju začela prva žetev v letu. Na ta dan je moral veliki duhovnik vzeti »prvi snop« ječmenove žetve in ga ‚majati pred GOSPODOM‘ v svetišču. (3. Mojzesova 23:5–12) Kdo je požel snop ječmena za to daritev, če pa so morali biti vsi moški navzoči na prazniku opresnikov?

Zapoved, naj med praznikom opresnikov darujejo prvino žetve Jehovu, je bila dana vsemu ljudstvu. Tega, da se prične žetev in prinese njeno prvino v svetišče, se ni pričakovalo od vsakega Izraelca posebej, temveč od naroda kot celote. Zato je lahko snop za praznik opresnikov v imenu ljudstva poželo nekaj posameznikov, ki so bili posebej za ta namen poslani na bližnje polje ječmena. O tem v Encyclopaedii Judaici piše: »Če je bil ječmen v okolici Jeruzalema zrel, so ga poželi tam; sicer pa so ga lahko prinesli od kod drugod v Izraelu. Poželi so ga trije moški, pri čemer je vsak imel svojo koso in košaro.« Snop ječmena so nato prinesli k velikemu duhovniku in ta ga je daroval Jehovu.

Izraelci so z zapovedjo, naj darujejo prvino žetve, imeli čudovito priložnost, da so lahko Bogu pokazali hvaležnost, ker je blagoslavljal njihovo deželo in žetev. (5. Mojzesova 8:6–10) Vendar pa je bilo to obredno darovanje tudi »senca prihodnjih dobrih stvari«. (Hebrejcem 10:1) Pomenljivo je, da je bil Jezus Kristus obujen od mrtvih 16. nisana leta 33 n. št., ravno na dan, ko so Jehovu darovali prvino žetve. Apostol Pavel je glede Jezusa napisal: »Kristus je bil obujen od mrtvih, prvina tistih, ki so zaspali v smrt. [. . .] Toda vsak po svojem redu: prvina Kristus, potem, med njegovo navzočnostjo, pa še tisti, ki mu pripadajo.« (1. Korinčanom 15:20–23) Prvina oziroma prvi snop, ki ga je duhovnik majal pred Jehovom, je predpodabljal obujenega Jezusa Kristusa – prvega, ki je bil kdaj obujen od mrtvih v večno življenje. Jezus je s tem človeštvu omogočil, da se osvobodi greha in smrti.

[Navedba vira slike na strani 26]

© 2003 BiblePlaces.com