»Zvesta priča na nebu«

POETI in pesniki že dolgo opevajo lepoto lune. Pesem, ki jo je navdihnil Bog, denimo govori o ženski, ki je »lepa kakor luna«. (Visoka pesem 6:10, SSP) Psalmist pa je luno pesniško imenoval »zvesta priča na nebu«. (Psalm 89:37, NW) Kaj pomembnega pa lahko razberemo iz teh besed, ki opisujejo luno?

Luna obkroži Zemljo natančno po svoji orbiti vsakih 27,3 dni. Torej bi se lunina zvestoba lahko nanašala na njeno zanesljivost. Vendar pa je psalmist morda imel v mislih kakšen globlji pomen. Luno je imenoval »zvesta priča« v preroški pesmi o Kraljestvu, za katero je Jezus učil moliti svoje učence. (Matej 6:9, 10)

Pred več kot 3000 leti je Bog Jehova z Davidom, kraljem starodavnega Izraela, sklenil kraljestveno zavezo. (2. Samuelova 7:12–16) Ta zaveza je bila sklenjena z namenom, da bi Jezus Kristus, Davidov dedič, imel pravno podlago, da za večno zasede prestol. (Izaija 9:7; Luka 1:32, 33) Glede prestola, na katerem naj bi sedelo Davidovo »seme«, je psalmist pel: »Na veke bo utrjen kakor luna, kakor zvesta priča na nebu.« (Psalm 89:36, 37, NW)

‚Luč, ki gospoduje noči‘ – luna – nas ustrezno spominja na stalnost Kristusove vlade. (1. Mojzesova 1:16) Glede Kristusovega kraljestva je v Danielu 7:14, SSP, zapisano: »Njegova oblast je večna oblast, ki ne preide, in njegovo kraljestvo, ki ne bo uničeno.« Luna je priča, ki nas spominja na to Kraljestvo in na blagoslove, ki jih bo izlilo na človeštvo.

[Navedba vira slike na strani 32]

Luna: NASA photo