Ali ste ‚bogati pred Bogom‘?
Ali ste ‚bogati pred Bogom‘?
»Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (LUKA 12:21)
1., 2. a) Za kaj so ljudje pripravljeni veliko žrtvovati? b) S katerim problemom in nevarnostjo se morajo kristjani spoprijemati?
LOV na zaklade ni zgolj igra, ki jo imajo radi otroci. Iz življenja mnogih ljudi se vidi, da se ta igra v resnici že od nekdaj odigrava v različnih dobah in družbah. Zlata mrzlica, na primer, je v 19. stoletju v Avstraliji, Južnoafriški republiki, Kanadi in Združenih državah iz oddaljenih krajev pritegnila ljudi, ki so bili pripravljeni zapustiti svoj dom in ljubljene, da bi našli srečo v neznanih in včasih neprijaznih deželah. Zares, mnogi so pripravljeni izjemno tvegati in se strahotno žrtvovati, da bi se dokopali do bogastva, ki si ga želi njihovo srce.
2 Danes večina ljudi sicer ne sodeluje pri dobesednem iskanju zakladov, vendar mora trdo delati za preživetje. V sedanji stvarnosti je to lahko naporno, obremenjujoče in izčrpavajoče. Človek zlahka prične toliko skrbeti za hrano, obleko in streho nad glavo, da zanemari ali pa celo pozabi na stvari, ki so pomembnejše. (Rimljanom 14:17) To človeško nagnjenje je Jezus točno orisal v ponazoritvi, ki jo najdemo v Lukovem evangeliju 12:16–21.
3. Na kratko povzemite Jezusovo ponazoritev, zapisano v Lukovem evangeliju 12:16–21.
3 Jezus je to ponazoritev povedal ob isti priložnosti, ko je govoril o tem, da se moramo varovati lakomnosti, o čemer smo precej podrobno razpravljali v prejšnjem članku. Zatem ko je posvaril pred lakomnostjo, je spregovoril o bogatem človeku, ki ni bil zadovoljen s svojimi polnimi žitnicami, ampak jih je podrl in zgradil večje, da bi v njih lahko shranil še več žita in drugih dobrin. Ravno ko je menil, da je čas, da si oddahne in uživa v udobnem življenju, mu je Bog povedal, da se mu življenje izteka in da bo vse, kar je shranil, dobil nekdo drug. Na koncu je Jezus ponazoritev sklenil z besedami: »Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Luka 12:21) Kaj se lahko iz te ponazoritve naučimo? Kako lahko njen pouk upoštevamo v svojem življenju?
Človek, ki je imel problem
4. Kaj bi lahko dejali o človeku, ki ga je Jezus orisal v svoji ponazoritvi?
4 Jezusova ponazoritev je v mnogih deželah dobro znana. Opazimo lahko, da jo je Jezus pričel tako, da je preprosto rekel: »Nekemu bogatemu človeku je zemlja dobro obrodila.« Jezus ni rekel, da si je človek pridobil bogastvo na nepošten in nezakonit način. Če povemo drugače, moškega ni prikazal kot slabega. Pravzaprav lahko iz njegovih besed razumemo, da je bil človek iz ponazoritve marljiv delavec. Najmanj kar lahko sklenemo, je, da je načrtoval in varčeval za prihodnost in pri tem morda imel v mislih blaginjo svoje družine. Zato bi s svetnega stališča gledano lahko zanj dejali, da je bil eden tistih marljivih ljudi, ki svoje odgovornosti jemljejo resno.
5. Kakšen problem je imel človek v Jezusovi ponazoritvi?
5 Kakor koli že, Jezus je človeka v ponazoritvi označil za bogatega, torej za nekoga, ki že ima veliko gmotnih dobrin. Vendar je imel ta človek glede na Jezusove besede problem. Zemlja mu je obrodila dosti bolje, kakor je pričakoval, precej več kakor je potreboval oziroma za kolikor je lahko poskrbel. Kaj naj z vsem tem stori?
6. Pred katerimi odločitvami so danes mnogi Božji služabniki?
6 Mnogi Jehovovi služabniki so danes v precej podobnih okoliščinah kakor ta bogati človek. Pravi kristjani si prizadevajo biti pošteni, marljivi in vestni delavci. (Kološanom 3:22, 23) Bodisi da so zaposleni ali pa imajo lastno podjetje, jim gre delo pogosto dobro od rok in pri tem celo prekašajo druge. Ko se jim torej ponudijo možnosti za napredovanje ali nove priložnosti, se morajo odločiti. Ali naj se povzpnejo po lestvici uspeha oziroma povečajo svoje prihodke? Podobno so tudi mnogi mladi Priče zelo uspešni v šoli. Zato jim morda ponudijo štipendije za nadaljnje izobraževanje v uglednih ustanovah. Ali naj bi preprosto naredili to, kar bi storila večina, in ponudbo sprejeli?
7. Kako se je človek v Jezusovi ponazoritvi lotil svojega problema?
7 Vrnimo se k Jezusovi ponazoritvi. Kaj je bogati človek storil, ko mu je zemlja tako obilno obrodila, da ni imel kam pospraviti svojega pridelka? Odločil se je podreti žitnice in zgraditi večje, da bi lahko v njih shranil vse žito in druge dobrine. Ta načrt mu je očitno vzbujal tolikšen občutek varnosti in zadovoljstva, da je pri sebi razmišljal: »Svoji duši [bom] rekel: ‚Duša, veliko dobrin imaš shranjenih za mnogo let. Počivaj, jej, pij in uživaj.‘« (Luka 12:19)
Zakaj je bil označen za ‚nespametnega‘?
8. Kaj bistvenega je človek v Jezusovi ponazoritvi spregledal?
8 Toda Jezus je razkril, da je bogatega človeka njegov načrt navdajal zgolj z lažnim občutkom varnosti. Čeprav je bil na prvi pogled praktičen, ni vseboval enega od bistvenih dejavnikov – Božje volje. Človek je mislil samo nase, kako bo lahko počival, jedel, pil in užival. Razmišljal je, da bo zaradi »veliko dobrin« imel pred seboj še »mnogo let« življenja. Vendar se stvari na žalost zanj niso tako iztekle. Tako je bilo, kakor je rekel Jezus malo pred tem: »Četudi ima namreč kdo obilo, njegovo življenje ne izvira iz tega, kar ima.« (Luka 12:15) Še tiste noči zanj nič, kar je imel in za kar si je prizadeval, kar naenkrat ni bilo več pomembno, saj mu je Bog dejal: »Nespametnež, še to noč bodo zahtevali tvojo dušo od tebe. Čigavo bo potem to, kar si shranil?« (Luka 12:20)
9. Zakaj je bil človek v ponazoritvi označen za nespametnega?
9 In sedaj smo prišli do osrednje misli v Jezusovi ponazoritvi. Bog je bogataša označil za nespametnega. V slovarju Exegetical Dictionary of the New Testament je pojasnjeno, da grška beseda, ki je tukaj prevedena z »nespametnež«, v vseh svojih oblikah »zaznamuje pomanjkanje razumevanja«, v njem pa je tudi omenjeno, da Bog s to besedo odkriva, »kako nesmiselni so načrti bogatega človeka«. Ta beseda se ne nanaša na človeka, ki ni inteligenten, temveč na »nekoga, ki noče priznati, da je odvisen od Boga«. Opis bogatega človeka nam prikliče v spomin to, kar je Jezus kasneje rekel kristjanom iz prvega stoletja v občini v Laodikeji (Mala Azija): »Praviš ‚Premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem‘, ne veš pa, da si ubog in pomilovanja vreden in reven in slep in nag.« (Razodetje 3:17)
10. Zakaj »veliko dobrin« človeku še ne zagotavlja, da bo imel pred seboj tudi »mnogo let« življenja?
10 Dobro je, da si to, kar smo se iz te ponazoritve naučili, vzamemo k srcu. Ali se lahko zgodi, da bi bili takšni kakor ta človek – namreč da bi zelo trdo delali, da bi si zagotovili »veliko dobrin«, ne bi pa storili tega, kar je treba, da bi lahko pričakovali »mnogo let« življenja? (Janez 3:16; 17:3) V Bibliji piše, da »ne pomaga blago ob dnevi srda« in da »kdor upa v bogastvo svoje, propade«. (Pregovori 11:4, 28) Zato je Jezus na koncu ponazoritve še posvaril: »Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Luka 12:21)
11. Zakaj je to, da kdo gradi svoje upanje in varnost na gmotnem imetju, jalovo početje?
11 Jezus je z besedo »tako« poudaril, da se bo to, kar se je zgodilo bogatemu človeku v ponazoritvi, zgodilo tudi tistemu, ki gradi svoje življenje – upanje in varnost – zgolj na gmotnem imetju. Napaka ni toliko v tem, da ‚si človek nabira zaklade‘, kot v tem, da ni »bogat pred Bogom«. Podobno je posvaril tudi učenec Jakob, ko je dejal: »Poslušajte zdaj vi, ki govorite ‚Danes ali jutri bomo odpotovali v to mesto in ostali tam eno leto ter poslovali in kovali dobiček‘, pa ne veste, kaj bo z vami jutri.« In kaj bi po njegovih besedah morali delati? »Govoriti bi morali: ‚Če bo Jehova hotel, bomo živeli in delali to ali ono.‘« (Jakob 4:13–15) Ne glede na to, kako bogat je človek oziroma koliko imetja ima, se bo vse izkazalo za jalovo, če ni bogat pred Bogom. Kaj pa pomeni to, da je kdo bogat pred Bogom?
Kaj pomeni biti bogat pred Bogom
12. S kakšnim ravnanjem bomo postali bogati pred Bogom?
12 V Jezusovi izjavi je to, da je človek bogat pred Bogom, v nasprotju s tem, da si kopiči gmotne zaklade oziroma gmotno bogati. S tem je Jezus hotel reči, da se v življenju ne bi smeli zanimati predvsem za pridobivanje gmotnega bogastva oziroma predvsem za to, da bi uživali v tem, kar imamo. Svoje gmotne dobrine naj bi uporabljali tako, da bi obogatili oziroma krepili svoj odnos z Jehovom. Če bomo tako ravnali, bomo zagotovo postali bogati pred Bogom. Zakaj? Ker nas bo Bog zaradi tega lahko zelo blagoslovil. Biblija nam pove: »Jehovov blagoslov je ta, ki bogati, in On mu ne dodaja nobene bolečine.« (Pregovori 10:22, NW)
13. Kako Jehovov blagoslov »bogati«?
13 Kadar Jehova na svoje služabnike izlije blagoslove, jim vselej da najboljše. (Jakob 1:17) Ko je denimo dal Izraelcem pokrajino, ki naj bi postala njihov dom, je bila to ‚dežela, kjer teče mleko in med‘. Čeprav je bil tako opisan tudi Egipt, je bila dežela, ki jo je Jehova dal Izraelcem, drugačna v vsaj enem pomembnem vidiku. ‚To je dežela,‘ je rekel Mojzes Izraelcem, »za katero skrbi GOSPOD, tvoj Bog.« Z drugimi besedami rečeno, Izraelci bi bili uspešni, ker bi zanje skrbel Jehova. Vse dokler so bili Jehovu zvesti, jih je bogato blagoslavljal in živeli so občutno bolje kakor vsi okoliški narodi. Zares, Jehovov blagoslov je tisti, »ki bogati«! (4. Mojzesova 16:13; 5. Mojzesova 4:5–8; 11:8–15)
14. Kaj uživajo tisti, ki so bogati pred Bogom?
14 Izraz »bogat pred Bogom« se prevaja tudi z »bogat v Božjih očeh«. (The New Testament in Modern English, J. B. Phillips) Tiste, ki so gmotno bogati, običajno skrbi, kakšni so videti v očeh drugih ljudi. To se pogosto vidi iz njihovega življenjskega sloga. Na ljudi hočejo narediti vtis s tem, da, kakor pravi Biblija, ‚bahavo razkazujejo svoja življenjska sredstva‘. (1. Janezovo 2:16) Ravno nasprotno pa tisti, ki so bogati pred Bogom, uživajo Njegovo veliko odobravanje, naklonjenost in obilo nezaslužene dobrotljivosti ter so z Njim v prisrčnem osebnem odnosu. Ker imajo nekaj tako dragocenega, jih to zagotovo navdaja z občutkom zadovoljstva in varnosti, in to dosti bolj, kakor bi jih lahko kakršno koli gmotno bogastvo. (Izaija 40:11) Vprašanje, ki ostaja, pa je: Kaj moramo delati, da bi bili bogati v Jehovovih očeh?
Bodimo bogati v Božjih očeh
15. Kaj moramo delati, da bi bili bogati pred Bogom?
15 Človek v Jezusovi ponazoritvi je načrtoval in trdo delal samo zato, da bi še bolj obogatel – in označen je bil za nespametnega. Da bi bili torej bogati pred Bogom, si moramo prizadevati marljivo delati in karseda sodelovati pri dejavnostih, ki so v njegovih očeh resnično vredne in dragocene. Ena od njih je tudi ta, ki jo je zapovedal Jezus: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov.« (Matej 28:19) To, da svojega časa, energije in talentov ne namenjamo lastnim ciljem, temveč oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev, bi lahko primerjali z vlaganjem v vrednostne papirje. Tistim, ki tako ravnajo, se izplačujejo visoke duhovne dividende, kot to pokažejo doživetja v nadaljevanju. (Pregovori 19:17)
16., 17. Navedite doživetji, ki pokažeta, s kakšnim življenjem postane človek bogat v Božjih očeh.
16 Premislimo o kristjanu iz neke azijske države. Imel je dobro plačano delovno mesto računalniškega tehnika. Vendar je to delo terjalo od njega praktično ves njegov čas in počutil se je duhovno izpraznjenega. Zato v službi ni skušal napredovati, temveč jo je pustil ter začel izdelovati sladoled in ga prodajati na ulici, zato da bi lahko več časa namenjal svojim duhovnim potrebam in odgovornostim. Nekdanji sodelavci so se iz njega norčevali. Toda kako so se stvari zanj iztekle? »Dejansko sem bil v finančno boljšem položaju kakor takrat, ko sem delal z računalniki,« je dejal. »Postal sem tudi srečnejši, saj nisem bil več pod takšnim stresom in v skrbeh, kakor v nekdanji službi. In kar je najpomembnejše, sedaj imam tesnejšo vez z Jehovom.« Temu kristjanu je sprememba delovnega mesta omogočila, da je lahko stopil v polnočasno službo in sedaj služi v podružničnem uradu Jehovovih prič v svoji državi. Jehovov blagoslov resnično »bogati«!
17 Drug zgled je ženska, ki je odrasla v družini, v kateri so močno cenili izobrazbo. Bila je na univerzah v Franciji, Mehiki in Švici. Pred njo je bila obetavna kariera. »Bila sem uspešna; uživala sem ugled in številne prednosti,« je rekla, »vendar sem v sebi čutila praznino in globoko nezadovoljstvo.« Nato pa je izvedela za Jehova. Dejala je: »Ko sem duhovno napredovala, mi je želja, da bi ugajala Jehovu in mu povrnila vsaj malo tega, kar mi je dal, pomagala, da sem jasno videla, katero pot naj si izberem – polnočasno službo.« Odrekla se je svojemu posvetnemu delu in se kmalu krstila. Zadnjih 20 let srečno služi Jehovu polnočasno. »Nekateri mislijo, da zapravljam svoje darove,« pripoveduje, »vendar opazijo, da sem srečna, in občudujejo načela, po katerih živim. Vsak dan prosim Jehova v molitvi, naj mi pomaga, da bom ponižna, tako da mi bo lahko naklonjen.«
18. Kako smo lahko enako kakor Pavel bogati pred Bogom?
18 Pred Savlom, ki je pozneje postal apostol Pavel, je bila obetavna kariera. Vendar je kasneje napisal: »Resnično gledam na vse kot na izgubo zaradi neprekosljive vrednosti spoznanja o Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 3:7, 8) Za Pavla je bogastvo, ki si ga je pridobil zaradi Kristusa, daleč prekašalo vse, kar bi mu lahko ponudil ta svet. Podobno je lahko tudi naše življenje bogato v Božjih očeh, če se le odrečemo vsakršnim sebičnim ambicijam in si prizadevamo živeti vdano Bogu. Božja Beseda nam zagotavlja: »Plačilo krotkosti in strahu GOSPODOVEGA je bogastvo in čast in življenje.« (Pregovori 22:4)
Ali lahko pojasnite?
• Kakšen problem je imel človek v Jezusovi ponazoritvi?
• Zakaj je bil človek v ponazoritvi označen za nespametnega?
• Kaj pomeni biti bogat pred Bogom?
• Kako lahko postanemo bogati pred Bogom?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 26]
Zakaj je bil bogataš v ponazoritvi označen za nespametnega?
[Slika na strani 27]
Kako lahko priložnosti za napredovanje postanejo za nas resnična preizkušnja?
[Slika na straneh 28, 29]
»Jehovov blagoslov je ta, ki bogati.«