Kako lahko najdete pravo duhovnost?

»MESENO mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir,« je zapisal apostol Pavel. (Rimljanom 8:6, SSP) S temi besedami je apostol poudaril, da biti duhoven človek ni zgolj stvar osebne odločitve oziroma stališča. Pravzaprav gre pri tem za življenje in smrt. V kakšnem smislu pa duhoven človek doseže »življenje in mir«? V Bibliji piše, da takšen posameznik že sedaj občuti mir – mir s sabo in z Bogom – v prihodnosti pa bo blagoslovljen z večnim življenjem. (Rimljanom 6:23; Filipljanom 4:7) Zato ne preseneča, da je Jezus dejal: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3)

Že samo dejstvo, da berete to revijo, je dokaz, da se zanimate za duhovnost – in prav je tako. Vendar se pogledi o tej temi tako zelo razlikujejo, zato se morda sprašujete: ‚Kaj je prava duhovnost in kako lahko nekdo sploh postane duhoven človek?‘

»Kristusov um«

Poleg tega, da je apostol Pavel poudaril, kako pomembno je biti duhovno naravnan in kako nam to koristi, je veliko povedal tudi o tem, kaj prava duhovnost je. Kristjanom v starodavnem mestu Korint je pojasnil, kakšna je razlika med telesnim človekom, torej tistim, ki se ravna po željah mesa, in duhovnim človekom, ki ceni duhovne stvari. Napisal je: »Telesni človek pa tega, kar je od Božjega duha, ne sprejema, saj je to zanj neumnost.« Po drugi strani pa je Pavel pojasnil, da je za duhovnega človeka značilen »Kristusov um«. (1. Korinčanom 2:14–16)

Imeti »Kristusov um« v bistvu pomeni, da imamo »isto stališče, kakršnega je imel Kristus Jezus«. (Rimljanom 15:5; Filipljanom 2:5) Povedano z drugimi besedami, je duhoven človek tisti, ki razmišlja tako, kot je razmišljal Jezus, in hodi po njegovih stopinjah. (1. Petrovo 2:21; 4:1) Bolj ko človek prilagaja svoj um Kristusovemu umu, bolj duhoven postaja in je vse bliže temu, da doseže »življenje in mir«. (Rimljanom 13:14)

Kako se lahko seznanimo s ‚Kristusovim umom‘

Vendar, da bi kdo imel Kristusov um, mora ta um najprej spoznati. Zato je prvi korak na poti do duhovnosti ta, da spoznamo, kako je razmišljal Jezus. Toda kako lahko ugotovimo, kako je razmišljal nekdo, ki je na zemlji živel pred 2000 leti? No, kako pa ste denimo spoznali zgodovinske osebnosti v vaši deželi? Najverjetneje tako, da ste o njih brali. Podobno je tudi branje zgodovinskih poročil o Jezusu ključ do tega, da spoznamo Kristusov um. (Janez 17:3)

O Jezusu obstajajo štiri takšna živopisna zgodovinska poročila – evangeliji, ki so jih napisali Matej, Marko, Luka in Janez. Če jih boste skrbno prebirali, vam bo to pomagalo dognati, kako je Jezus razmišljal. Spoznali boste njegove najgloblje občutke in nagib, s katerim je opravljal svoje delo. Ko si boste vzeli čas in poglobljeno premišljevali o tem, kar boste brali o Jezusu, si boste v mislih ustvarili sliko, kakšen človek je bil. Tudi če menite, da se že ravnate po Kristusovem zgledu, vam bo takšno branje in poglobljeno premišljevanje pomagalo, da boste ‚rasli  v nezasluženi dobrotljivosti in spoznanju našega Gospoda in Rešitelja Jezusa Kristusa‘. (2. Petrovo 3:18)

S tem v mislih sedaj preglejmo nekaj odlomkov iz evangelijev, da bi ugotovili, zakaj je bil Jezus tako duhoven človek. Nato pa se vprašajte, kako lahko posnemate njegov zgled. (Janez 13:15)

Duhovnost in »sad duha«

Evangelist Luka je zapisal, da je bil na Jezusa ob krstu izlit sveti duh in da je bil Jezus »poln svetega duha«. (Luka 3:21, 22; 4:1) Jezus je zato svojim sledilcem vtisnil v spomin, kako pomembno je, da jih vodi Božji sveti duh oziroma »dejavna sila«. (1. Mojzesova 1:2, NW; Luka 11:9–13) Zakaj je to tako pomembno? Zato ker ima Božji duh moč, da preoblikuje posameznikov um, tako da ta postane podoben Kristusovemu umu. (Rimljanom 12:1, 2) Sveti duh v posamezniku rojeva lastnosti, kot so »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, blagost [in] samoobvladanje«. Te lastnosti, ki so v Bibliji imenovane »sad duha«, označujejo zares duhovnega človeka. (Galačanom 5:22, 23) Duhovno naravnan človek je torej tisti, ki ga vodi Božji duh.

Jezus je sadove duha odseval ves čas svojega služenja na zemlji. Lastnosti, kot so ljubezen, prijaznost in dobrota, je bilo še posebej opaziti v tem, kako je ravnal z ljudmi, ki so jih takrat imeli za manjvredne člane skupnosti. (Matej 9:36) Bodite pozorni na neki dogodek, ki ga je opisal apostol Janez. Takole beremo: »Ko je [Jezus] šel mimo, je videl človeka, ki je bil od rojstva slep.« Tega človeka so opazili tudi Jezusovi učenci, toda nanj so gledali le kot na grešnika. »Kdo je grešil,« so ga vprašali, »on ali njegovi starši?« Slepca so opazili tudi njegovi bližnji, toda videli so samo berača. »Mar ni to tisti človek, ki je ponavadi sedel in beračil?« so dejali. Toda Jezus je videl človeka, ki je slep in potrebuje pomoč. Pogovoril se je z njim in ga ozdravil. (Janez 9:1–8)

Kaj vam ta dogodek pove o tem, kako je Jezus razmišljal? Kot prvo ni spregledal takrat zaničevanih ljudi, temveč je bil z njimi zelo sočuten. Kot drugo pa je prevzel pobudo, da je pomagal drugim. Ali menite, da v tem posnemate Jezusov zgled? Ali gledate na ljudi tako, kot je nanje gledal Jezus, in jim pomagate, kolikor je treba, da bi si izboljšali življenje in da bi na njihovo prihodnost posijal žarek upanja? Ali pa ste bolj naklonjeni pomembnim posameznikom in spregledate tiste, ki to niso? Če na ljudi gledate tako, kot je nanje gledal Jezus, potem se zares ravnate po njegovem zgledu. (Psalm 72:12–14)

Duhovnost in molitev

Iz evangelijev lahko ugotovimo, da se je Jezus pogosto obrnil k Bogu v molitvi. (Marko  1:35; Luka 5:16; 22:41) Ko je služil na zemlji, si je namerno vzel čas za molitev. Njegov učenec Matej je napisal: »Ko je [Jezus] množice razpustil, se je sam odpravil na goro molit.« (Matej 14:23) Jezus si je v takšnih mirnih trenutkih, ko se je pogovarjal s svojim nebeškim Očetom, nabral moči. (Matej 26:36–44) Danes duhovno naravnani ljudje podobno iščejo priložnosti, da bi komunicirali z Bogom, saj vedo, da jim bo to okrepilo vez s Stvarnikom in jim pomagalo, da bodo v svojem razmišljanju še bolj podobni Kristusu.

Jezus si je pogosto vzel veliko časa za molitev. (Janez 17:1–26) Preden je denimo izbral 12 mož, ki so postali njegovi apostoli, je »šel na goro molit in je molil k Bogu vso noč«. (Luka 6:12) Čeprav ni nujno, da celo noč prebedimo v molitvi, pa tisti, ki so duhovno naravnani, posnemajo Jezusov zgled. Preden v življenju sprejmejo pomembne odločitve, glede tega veliko molijo k Bogu in iščejo vodstvo svetega duha, da bi izbrali pot, ki bo utrdila njihovo duhovnost.

V molitvah je Jezus razkril tudi svoje najgloblje občutke in v tem bi ga morali posnemati, kadar molimo. Bodite pozorni, kaj je Luka napisal o tem, kako je Jezus molil na večer, preden je umrl. »Ko pa se ga je začela polaščati huda tesnoba, je molil še bolj vneto in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo.« (Luka 22:44) Jezus je vneto molil že prej, toda tokrat, ko je bil pred najtežjo preizkušnjo v svojem življenju, je molil »še bolj vneto« – in dobil odgovor na molitev. (Hebrejcem 5:7) Duhovno naravnani ljudje posnemajo Jezusov zgled. Kadar so pred preizkušnjami, ki so še posebej težke, »še bolj vneto« molijo k Bogu za svetega duha, vodstvo in podporo.

Jezus je bil vsekakor mož molitve, zato ni presenetljivo, da so ga njegovi učenci želeli v tem posnemati. Prosili so ga: »Gospod, nauči nas moliti.« (Luka 11:1) Podobno danes tisti, ki cenijo duhovne stvari in želijo, da jih vodi Božji sveti duh, v molitvah k Bogu posnemajo Jezusa. Prava duhovnost in molitev gresta z roko v roki.

Duhovnost in oznanjevanje dobre novice

Iz poročila v evangeliju po Marku se vidi, da je Jezus dolgo v noč zdravil bolne. Zgodaj zjutraj naslednjega dne, ko je na samem molil, so k njemu prišli apostoli in mu povedali, da ga išče veliko ljudi, najverjetneje zato, ker so želeli, da bi jih ozdravil. Toda Jezus jim je rekel: »Pojdimo nekam drugam, v bližnje podeželske kraje, da bom tudi tam oznanjal.« Nato je pojasnil zakaj: »Kajti zato sem prišel.« (Marko 1:32–38; Luka 4:43) Čeprav je Jezus na zdravljenje ljudi gledal kot na pomembno delo, je bila njegova glavna naloga ta, da oznanjuje dobro novico o Božjem kraljestvu. (Marko 1:14, 15)

Tudi danes lahko tiste, ki imajo Kristusov um, prepoznamo po tem, da drugim govorijo o Božjem kraljestvu. Jezus je vsem, ki hočejo biti njegovi sledilci, zapovedal: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov [. . .] ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.«  (Matej 28:19, 20) Poleg tega je Jezus napovedal: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec.« (Matej 24:14) Iz Božje Besede je razvidno, da se oznanjevanje opravlja po moči svetega duha, zato je znak prave duhovnosti tudi to, da goreče sodelujemo v tem delu. (Apostolska dela 1:8)

Da bi lahko kraljestveno sporočilo slišali ljudje povsod po svetu, si mora za to družno prizadevati na milijone ljudi. (Janez 17:20, 21) Tisti, ki opravljajo to delo, niso samo duhovno naravnani, temveč morajo biti po vsem svetu tudi dobro organizirani. Ali lahko prepoznate ljudi, ki hodijo po Kristusovih stopinjah in oznanjujejo dobro novico o Kraljestvu širom po svetu?

Ali ste duhovno naravnani?

Seveda obstajajo še druge značilnosti, po katerih lahko prepoznamo človeka, ki je zares duhoven. Toda koliko se že ravnate po teh, ki smo jih omenili v članku? Da bi to ugotovili, se vprašajte: ‚Ali redno berem Božjo Besedo, Biblijo, in se ravnam po tem, kar berem? Ali v svojem življenju kažem sad duha? Ali sem človek molitve? Ali se družim z ljudmi, ki opravljajo vsesvetovno delo oznanjevanja dobre novice o Božjem kraljestvu?‘

Odkrita samopreiskava vam bo morda pomagala ugotoviti, kolikšna je vaša duhovnost. Na srce vam polagamo, da že sedaj storite potrebne korake, da bi »življenje in mir« bila vaš delež. (Rimljanom 8:6; Matej 7:13, 14; 2. Petrovo 1:5–11)

[Okvir/sliki na strani 7]

ZNAČILNOSTI DUHOVNEGA ČLOVEKA

◆ Ljubi Božjo Besedo

◆ Odseva sadove duha

◆ Redno in iskreno moli k Bogu

◆ Druge seznanja z dobro novico o Kraljestvu

[Slika na strani 5]

Biblija vam lahko pomaga, da spoznate »Kristusov um«