Ali se spomnite?

Ali ste uživali v branju zadnjih številk Stražnega stolpa? Poglejte, ali lahko odgovorite na naslednja vprašanja:

• Katere štiri pomene ima v Krščanskih grških spisih beseda »občina«?

Kot prvo označuje celotno skupino maziljenih kristjanov (v nekaterih besedilih je k njim prištet tudi Kristus). Drugič se ‚Božja občina‘ nanaša na vse kristjane, ki živijo v določenem času. Tretjič se nanaša na vse kristjane na nekem zemljepisnem področju in četrtič na tiste, ki sestavljajo krajevno občino. (15. 4., strani 21–23)

• Kdaj naj bi Bog nehal izbirati kristjane za življenje v nebesih?

Biblija na to vprašanje ne daje natančnega odgovora. Izbiranje se je pričelo leta 33 n. št. in se nadaljuje v našem času. Po letu 1935 je postal glavni cilj pridobivanja učencev zbiranje velike množice. Nekaterim, ki so se krstili po tem letu, je sveti duh pokazal, da imajo nebeško upanje, zato ne moremo točno reči, kdaj se je oziroma se še bo to izbiranje končalo. Pravi maziljenci ne prejemajo več svetega duha kakor njihovi tovariši izmed drugih ovc niti ne pričakujejo posebne pozornosti. Vsi kristjani, pa naj imajo nebeško ali zemeljsko upanje, morajo ostati zvesti in izvrševati Božjo voljo. (1. 5., strani 30–31)

• Ali je Jefta, ko se je zaobljubil, nameraval svojo hčer darovati kot žgalno daritev Bogu?

Ne. Jefta je nameraval tistega, ki bi mu prišel naproti, posvetiti izključno služenju Bogu, saj je Mojzesova postava takšno služenje omogočala. (1. Samuelova 2:22) Jeftejeva hči je zaobljubo izpolnila tako, da je vse življenje služila v shodnem šotoru. S tem se je zelo žrtvovala, saj je to pomenilo, da se ne bo nikoli poročila. (15. 5., strani 9–10)

• Kakšno vlogo je imel kodeks v zgodnjem krščanstvu?

Videti je, da so kristjani vsaj do konca prvega stoletja n. št. uporabljali predvsem zvitke. V naslednjih stoletjih pa se je bíl boj med zagovorniki kodeksa in tistimi, ki so vztrajali pri zvitku. Strokovnjaki so prepričani, da so kristjani, s tem da so uporabljali kodeks, izredno prispevali k temu, da se je kodeks razširil in uveljavil. (1. 6., strani 14–15)

• Kaj je Gezerski koledar?

To je majhna apnenčasta tablica, ki so jo leta 1908 odkrili na kraju, kjer je nekoč stalo biblijsko mesto Gezer. Mnogi so mnenja, da je na njej napisano besedilo domača naloga nekega šolarja. Na tablici so poenostavljeno opisana obdobja v poljedelskem letu oziroma ciklusu. Najprej je opisan mesec, ki ustreza današnjemu septembru/oktobru, v katerem so pobrali večino pridelka. Omenjeni so tudi različni pridelki in kmečka opravila. (15. 6., stran 8)

• Kaj pomeni to, da kdo greši proti svetemu duhu?

Lahko se zgodi, da posameznik greši proti Jehovovemu svetemu duhu, in takšen greh mu ne bo odpuščen. (Matej 12:31) O tem, ali smo neodpustljivo grešili ali ne, odloča Bog in samo on nam lahko odvzame svojega duha. (Psalm 51:11) Če nam je zelo žal, da smo grešili, je precej verjetno, da se zares kesamo in nismo grešili proti svetemu duhu. (15. 7., strani 16–17)

• Zakaj je kralj Savel vprašal, čigav sin je David, če pa ga je že prej dobro poznal? (1. Samuelova 16:22; 17:58)

Savla ni zanimalo samo to, kako je ime Davidovemu očetu. Ko je videl Davida v popolnoma novi luči, namreč kot zelo pogumnega človeka z močno vero, ki je pravkar premagal Goliata, je hotel izvedeti, kakšen človek je vzgojil takšnega sina. Morda je premišljeval o tem, da bi Jeseja ali druge člane njegove družine vzel v svojo vojsko. (1. 8., stran 31)