Pisanje – njegova vloga v starodavnem Izraelu

ALI ste že kdaj prebrali kak odlomek iz Ilijade ali Odiseje, epskih pesnitev iz antične Grčije? Na splošno menijo, da sta bili spesnjeni v devetem oziroma osmem stoletju pr. n. št. Kakšna razlika je med njima in Biblijo, ki so jo pričeli pisati več stoletij pred njima? Knjiga The Jewish Bible and the Christian Bible vsebuje tole pripombo: »V Bibliji se vsaj 429-krat omenjajo pisni dokumenti in pisanje nasploh. To je pomembna informacija, še zlasti, če jo primerjamo s tem, da je v Ilijadi pisanje omenjeno samo enkrat, v Odiseji pa ga sploh ne zasledimo.«

V The Oxford Encyclopedii of Archaeology in the Near East je pojasnjeno, da »je bilo v starem Izraelu pisanje očitno del bogočastja«. Postavino zavezo, na primer, so zapisali in jo pozneje tudi redno brali v javnosti pred vsem ljudstvom – moškimi, ženskami in otroki. Brali in preučevali so jo tudi po skupinah in zasebno. Alan Millard, višji predavatelj na Univerzi v Liverpoolu, je potem, ko je naštel nekaj značilnosti te Postave, sklenil: »Branje in pisanje je bilo za večino ljudi očitno nekaj vsakdanjega.« (5. Mojzesova 31:9–13; Jozue 1:8; Nehemija 8:13–15; Psalm 1:2)

Apostol Pavel pojasnjuje, kako naj bi kristjani gledali na svete spise, ko pravi: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Pisem imeli upanje.« Ali vi osebno cenite Biblijo, kar kažete s tem, da jo redno berete? (Rimljanom 15:4)