Trpljenje, ki ga prestajamo, nam je lahko v korist

»Tiste, ki so zdržali v preizkušnjah, štejemo za srečne.« (JAKOB 5:11)

1., 2. Kako vemo, da Jehova ljudem ni namenil trpljenja?

NOBEN normalen človek noče trpeti. Tega nam ne želi niti naš Stvarnik, Bog Jehova. To lahko uvidimo, če preiščemo njegovo navdihnjeno Besedo in smo pozorni na to, kaj se je zgodilo po ustvaritvi moškega in ženske. Bog je najprej ustvaril moškega. »Tedaj upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.« (1. Mojzesova 2:7) Adam je imel popolno telo in um, zato se mu ni bilo treba bati bolezni in smrti.

² Kakšno pa je bilo okolje, v katerem je živel Adam? V Bibliji piše: »Zasadi pa GOSPOD Bog vrt v Edenu proti jutru in postavi vanj človeka, ki ga je bil upodobil. In stori Bog, da je pognalo iz tiste zemlje vsaktero drevje, prijetno očesu in dobro v jed.« (1. Mojzesova 2:8, 9) Adam je imel zares krasen dom. V Edenu ni prav nič trpel.

3. Kakšna prihodnost se je obetala prvemu človeškemu paru?

³ V Prvi Mojzesovi knjigi 2:18 beremo: »Reče pa GOSPOD Bog: Ni dobro biti človeku samemu; naredim mu pomoč njegove vrste.« Zato je Adamu ustvaril popolno ženo in mu tako omogočil popolno družinsko življenje. (1. Mojzesova 2:21–23) V Bibliji nadalje beremo: »In blagoslovi ju Bog, in reče jima Bog: Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo.« (1. Mojzesova 1:28) Prvi človeški par je torej dobil čudovito prednost, da razširi edenski vrt po vsej zemlji in jo tako v celoti spremeni v raj. Poleg tega naj bi Adam in Eva imela srečne otroke, ki ne bi nikoli okusili trpljenja. Kako čudovit začetek je to bil! (1. Mojzesova 1:31)

Začetek trpljenja

4. Kaj nam zgodovina človeštva jasno pokaže?

⁴ Toda če pogledamo razmere, v kakršnih je človeštvo že vso zgodovino, je očitno, da se je nekje moralo hudo zalomiti. Zgodilo se je veliko slabega, kar je ljudem prineslo mnogo trpljenja. Potomci Adama in Eve že dolga stoletja zbolevajo, se starajo in navsezadnje umrejo.  Zemlja ni prav nič podobna raju, v katerem bi živeli sami srečni ljudje. Razmere so prav takšne, kot to piše v Pismu Rimljanom 8:22: »Vse stvarstvo prav do zdaj skupaj ječi in trpi bolečine.«

5. Kakšno vlogo sta imela naša prastarša pri tem, da je človeštvo pričelo trpeti?

⁵ Za strašno trpljenje, ki traja že tako dolgo, nikakor ne moremo kriviti Jehova. (2. Samuelova 22:31) Zanj so delno odgovorni ljudje. »Ravnajo pokvarjeno, počenjajo ostudna dejanja.« (Psalm 14:1, SSP) Naša prastarša sta za začetek prejela same dobre reči. Da bi v njih lahko še naprej uživala, je Bog od njiju pričakoval samo to, da sta mu poslušna, toda odločila sta se živeti neodvisno od njega. Ker sta se od njega odvrnila, sta izgubila svojo popolnost. Pričela sta propadati in na koncu sta umrla. Svojo nepopolnost pa sta prenesla tudi na nas. (1. Mojzesova 3:17–19; Rimljanom 5:12)

6. Kakšno vlogo je imel pri nastanku trpljenja Satan?

⁶ Pri dogodku, s katerim se je vse trpljenje pričelo, pa je sodelovalo tudi duhovno bitje, ki je pozneje postalo znano kot Satan Hudič. Ta angel je bil obdarjen s svobodno voljo. Vendar je tako hlepel po tem, da bi ga drugi častili, da je svojo svobodno voljo zlorabil. Toda čaščenje pripada samo Jehovu, ne pa njegovim stvarjenjem. Adam in Eva sta se odločila za neodvisnost od Jehova prav zato, ker ju je k temu navedel Satan, ko jima je rekel, da bosta postala »kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo«. (1. Mojzesova 3:5)

Pravico do vladanja ima samo Jehova

7. Kaj kažejo posledice upora proti Jehovu?

⁷ Posledice upora kažejo, da je do vladanja upravičen samo Jehova, Najvišji v vsem vesolju, in da je samo njegovo vladanje pravično. V preteklih tisočletjih je postalo očitno, da Satan, ki je »vladar tega sveta«, ljudi nikakor ni zadovoljil, saj njegovo vladanje zaznamujejo hudobija, krivice in nasilje. (Janez 12:31) Vse to dolgo, žalostno obdobje, v katerem ljudje vladajo pod Satanovim nadzorom, kaže tudi na to, da sami enostavno niso zmožni pravično vladati. (Jeremija 10:23) Zato je vsaka oblika vladavine, ki si jo ljudje zamislijo in pri tem ne upoštevajo Jehova, že vnaprej obsojena na neuspeh. Zgodovina to nedvoumno potrjuje.

8. Kaj se je Jehova namenil storiti z vsemi oblikami človeških vladavin in kako bo svoj namen izpolnil?

⁸ Jehova je po vseh teh tisočletjih, v katerih je dovolil, da so ljudje preizkušali različne, od njega neodvisne vladavine, povsem upravičen, da zemljo očisti vseh takšnih vladavin in jih nadomesti z lastno vlado. Prerokba glede tega se glasi: »V dneh teh kraljev [človeških vladavin] ustanovi Bog nebes kraljestvo [svojo nebeško vlado v rokah Kristusa], ki vekomaj ne bo razdejano [. . .]; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Daniel 2:44) Demonska in človeška vlada bosta odstranjeni, ostalo pa bo le Božje nebeško kraljestvo, ki bo vladalo nad vso zemljo. Kralj tega Kraljestva bo Kristus, z njim pa bo še 144.000 sovladarjev, izbranih izmed zvestih ljudi na zemlji. (Razodetje 14:1)

Trpljenje lahko obrodi nekaj dobrega

9., 10. Kaj se je Jezus naučil iz tega, kar je pretrpel?

⁹ Zanimivo je pregledati, kaj se pričakuje od tistih, ki bodo vladali v tem nebeškem Kraljestvu. Jezus Kristus je prvi dokazal, da je usposobljen za svojo vlogo nebeškega kralja. Na milijarde let je bil ob svojem Očetu Jehovu in kot »spreten delavec« (NW) izpolnjeval Njegovo voljo. (Pregovori 8:22–31) Ko se je Jehova odločil, da bo Jezus šel na zemljo, je bil ta pripravljen to storiti. Na  zemlji se je osredinil na to, da je druge poučeval o Jehovovi vrhovnosti in Kraljestvu. Božji vrhovni oblasti je bil popolnoma podrejen in nam s tem dal čudovit zgled. (Matej 4:17; 6:9)

¹⁰ Jezus je bil preganjan in na koncu usmrčen. Dokler je bil še na zemlji, je lahko videl, v kako pomilovanja vrednem stanju so ljudje okoli njega. Ali mu je to, da je vse to videl in da je tudi sam trpel, kako koristilo? Da. V Pismu Hebrejcem 5:8 piše: »Čeprav je bil [Božji] Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti.« Zaradi tega, kar je doživel na zemlji, je postal bolj razumevajoč in sočuten. Sam je občutil, v kakšnih razmerah živijo ljudje. Zato je lahko bil sočuten s tistimi, ki so trpeli, in še bolj doumel, kakšno vlogo bo imel pri tem, da se bodo rešili. Bodimo pozorni, kako je to apostol Pavel poudaril v pismu Hebrejcem: »V vseh pogledih [je moral] postati kakor njegovi ‚bratje‘, da bi lahko postal usmiljen in zvest veliki duhovnik v Božji službi in bi daroval spravno žrtev za grehe ljudstva. Ker je namreč takrat, ko je bil preizkušan, sam trpel, je zmožen priskočiti na pomoč tistim, ki so ravno tako preizkušani.« »Za velikega duhovnika namreč nimamo nekoga, ki ne bi znal sočustvovati z našimi šibkostmi, temveč nekoga, ki je bil kakor mi v vseh pogledih preizkušen, le da je bil brez greha. Zato se brez zadržkov bližajmo prestolu nezaslužene dobrotljivosti, da bi bili, ko bomo potrebovali pomoč, deležni usmiljenja in nezaslužene dobrotljivosti.« (Hebrejcem 2:17, 18; 4:14–16; Matej 9:36; 11:28–30)

11. Kako bodo tistim, ki bodo vladali kot kralji in duhovniki, koristile izkušnje, ki si jih pridobijo na zemlji?

¹¹ Precej podobno velja za 144.000 posameznikov, ki so »odkupljeni« z zemlje, da bi skupaj z Jezusom Kristusom vladali v nebeškem Kraljestvu. (Razodetje 14:4) Vsi so se rodili kot ljudje, odraščali v svetu, polnem trpljenja, in tudi sami okusili, kaj je trpljenje. Mnoge so zato, ker se niso hoteli odpovedati svoji značajnosti do Jehova in ker so bili pripravljeni slediti Jezusu, preganjali in nekatere celo ubili. Vendar ‚se niso sramovali pričevanja o našem Gospodu, ampak so z Božjo močjo tudi sami trpeli za dobro novico‘. (2. Timoteju 1:8) Zaradi tega, kar maziljenci na zemlji doživijo, se povsem usposobijo, da bodo iz nebes sodili človeštvo. Naučijo se namreč biti sočutnejši, še bolj dobrotljivi in še bolj pripravljeni pomagati ljudem. (Razodetje 5:10; 14:2–5; 20:6)

Tisti z zemeljskim upanjem so kljub trpljenju veseli

12., 13. Kako lahko trpljenje prinese nekaj dobrega ljudem z zemeljskim upanjem?

¹² Ali sedanje trpljenje lahko prinese kaj dobrega tudi ljudem, ki upajo, da bodo  večno živeli v raju na zemlji, v katerem ne bo več bolezni, žalosti in smrti? Bolečina in žalost, ki spremljata trpljenje, sami po sebi nikakor nista zaželjeni. Toda takrat, ko trpimo, lahko razvijamo dobre osebnostne lastnosti, občutimo pa tudi veselje.

¹³ Upoštevajmo, kaj je glede tega napisano v Božji navdihnjeni Besedi: »Tudi če bi zaradi pravičnosti morali trpeti, boste srečni.« »Če vas sramotijo zaradi Kristusovega imena, ste srečni.« (1. Petrovo 3:14; 4:14) »Srečni vi, kadar vas zaradi mene sramotijo in preganjajo in o vas lažnivo govorijo vsakršne hude stvari. Veselite se in poskakujte od radosti, saj je vaša nagrada v nebesih velika.« (Matej 5:11, 12) »Srečen tisti človek, ki vztraja v preizkušnji. Ko se bo namreč izkazal preizkušenega, bo prejel venec življenja.« (Jakob 1:12)

14. Kaj med trpljenjem razveseljuje Jehovove častilce?

¹⁴ Vsekakor nam veselja ne prinese sâmo trpljenje, ki ga morda prestajamo. Veseli in zadovoljni smo, ker se zavedamo, zakaj trpimo – ker izpolnjujemo Jehovovo voljo in posnemamo Jezusov zgled. V prvem stoletju so na primer nekaj apostolov zaprli, jih privedli pred judovsko višje sodišče in jih obtožili, da ljudi javno učijo o Jezusu Kristusu. Pretepli so jih, nato pa izpustili. Kako so apostoli gledali na to? Iz biblijske pripovedi izvemo, da so »odšli izpred sanhedrina veseli, ker so bili šteti za vredne, da smejo trpeti zasramovanje za [Jezusovo] ime«. (Apostolska dela 5:17–41) Veseli niso bili zato, ker so jih pretepli in ker jih je bolelo, temveč zato, ker se niso odpovedali svoji značajnosti do Jehova in ker so hodili po Jezusovih stopinjah. (Apostolska dela 16:25; 2. Korinčanom 12:10; 1. Petrovo 4:13)

15. Kako nam bo lahko to, da sedaj trpimo, koristilo v prihodnosti?

¹⁵ Če imamo takrat, ko doživljamo nasprotovanje in preganjanje, pravo stališče, bomo postali še zdržljivejši. Bolj bomo pripravljeni na prihodnje trpljenje. Beremo namreč: »Moji bratje, kadar vas doletijo raznovrstne preizkušnje, si to štejte zgolj v veselje, saj veste, da se iz takšne preizkušenosti vaše vere razvije zdržljivost.« (Jakob 1:2, 3) Podobno je v Pismu Rimljanom 5:3–5 napisano: »Radujmo pa se tudi takrat, ko smo v stiskah, ker vemo, da stiska rodi zdržljivost, zdržljivost rodi preizkušenost in preizkušenost upanje, upanje pa ne razočara.« Bolj ko smo torej zaradi krščanskega ravnanja preizkušeni sedaj, bolj bomo usposobljeni za preizkušnje, ki jih bomo morda v tej hudobni stvarnosti še doživeli.

Jehova nas bo za trpljenje poplačal

16. Kako bo Jehova tistim, ki upajo, da bodo vladali kot kralji in duhovniki, poplačal vse trpljenje?

¹⁶ Pri tem ko neomajno vztrajamo na krščanski poti, pa se nam lahko celo zgodi, da zaradi nasprotovanja ali preganjanja izgubimo svoje imetje. Vendar nam niti to ne vzame veselja, saj vemo, da nam bo Jehova vse poplačal. Apostol Pavel je denimo nekaterim, ki so upali na nebeško življenje, v svojem pismu napisal: »Z veseljem [ste] prenašali to, da vam plenijo imetje, ker veste, da imate boljšo in trajno posest.« Meril je na to, da bodo postali Jezusovi sovladarji v Božjem kraljestvu. (Hebrejcem 10:34) Samo zamislite  si, kako bodo veseli, ko bodo pod vodstvom Jehova in Kristusa sodelovali pri izlivanju čudovitih blagoslovov na zemeljske prebivalce novega sveta! Apostol Pavel je zvestim kristjanom izrekel besede, ki so še kako resnične: »Menim, da sedanje trpljenje ni nič v primerjavi s slavo, ki se bo razodela na nas.« (Rimljanom 8:18)

17. Kako bo Jehova nagradil tiste z zemeljskim upanjem, ki mu sedaj zvestovdano služijo?

¹⁷ Podobno je z ljudmi, ki imajo zemeljsko upanje. Ne glede na to, kaj lahko zaradi služenja Jehovu sedaj izgubijo, in ne glede na to, čemu se zaradi tega prostovoljno odpovejo, jih bo Jehova bogato nagradil s tem, kar bo zanje storil v prihodnosti. Obdaril jih bo s popolnim, neskončnim življenjem na rajski zemlji. V tem novem svetu ‚jim bo obrisal vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več‘. (Razodetje 21:4) Kako čudovita obljuba! Nič, čemur se zaradi Jehova v današnjem svetu prostovoljno ali neprostovoljno odpovemo, se ne more primerjati s čudovitim življenjem, s katerim bo Jehova nagradil svoje služabnike, ki kljub trpljenju ostanejo zvesti.

18. Kaj tolažilnega nam Jehova obljublja po svoji Besedi?

¹⁸ Nič, kar bomo morda še pretrpeli, ne bo moglo skaliti našega veselja v Božjem novem svetu, ko bomo imeli pred seboj večno življenje. Prekrasne razmere novega sveta nam bodo poplačale vse. V Izaiju 65:17, 18 piše: »O prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel. Ali veselite in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam.« Zato je Jezusov polbrat Jakob ustrezno rekel: »Tiste, ki so zdržali v preizkušnjah, štejemo za srečne.« (Jakob 5:11) Prav zares, če kljub sedanjemu trpljenju ostanemo zvesti, nam to lahko koristi že danes, koristilo pa nam bo tudi v prihodnosti.

Kako bi odgovorili?

• Kako je človeštvo pričelo trpeti?

• Kaj dobrega lahko trpljenje prinese tistim, ki bodo kraljevali nad zemljo, in tistim, ki bodo prebivali na njej?

• Kako smo lahko kljub trpljenju že sedaj srečni?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 27]

Našima prastaršema se je obetala čudovita prihodnost

[Slika na strani 29]

Jezusa je to, da je bil priča trpljenju, usposobilo za dobrega Kralja in Velikega duhovnika

[Slika na strani 31]

Apostoli ‚so bili veseli, ker so bili šteti za vredne, da smejo trpeti zasramovanje‘ zaradi svoje vere