Živite z jutrišnjim dnem v mislih

»NE SKRBITE za jutri,« je dejal Jezus Kristus v svojem znanem govoru na gori, ki ga je imel v Galileji. Po zapisu v Slovenskem standardnem prevodu je nadaljeval: »Jutrišnji dan bo skrbel sam zase.« (Matej 6:34)

Kaj menite, kaj je mišljeno z besedami »Jutrišnji dan bo skrbel sam zase«? Ali je Jezus hotel reči, da bi morali živeti samo za danes in se ne zmeniti za jutri? Ali se to res ujema s tem, kar je verjel Jezus in kar so verjeli njegovi sledilci?

»Ne bodite več v skrbeh«

Preberite si, prosimo, Jezusove besede v celoti, kot jih najdemo zapisane v Matejevem evangeliju 6:25–32. Tam med drugim piše: »Ne bodite več v skrbeh za svoje duše, namreč kaj boste jedli ali kaj boste pili, ali za svoje telo, kaj boste oblekli. [. . .] Pozorno opazujte ptice na nebu. Ne sejejo, ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, pa vendar jih vaš nebeški Oče hrani. [. . .] Kdo od vas lahko s svojo zaskrbljenostjo doda svoji življenjski dobi en komolec? In zakaj ste zaskrbljeni za obleko? Naj vam bodo v pouk lilije na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo [. . .]. Zato ne bodite nikoli v skrbeh in ne sprašujte ‚Kaj bomo jedli?‘ ali ‚Kaj bomo pili?‘ ali ‚Kaj bomo oblekli?‘. Za vsem tem se namreč vneto ženejo narodi. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete.«

Jezus ta del govora sklene z dvema nasvetoma. Prvi je: »Iščite najprej [Božje] kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« Drugi pa: »Nikoli ne bodite v skrbeh za naslednji dan, saj bo ta imel svoje skrbi. Vsak dan ima dovolj svojega zla.« (Matej 6:33, 34)

 Vaš Oče ve, kaj potrebujete

Ali menite, da je Jezus želel svoje učence, med katerimi so bili tudi kmetje, odvrniti od ‚sejanja, od žetve ali od spravljanja pridelka v žitnice‘? Ali pa od ‚trdega dela in predenja‘, da bi si priskrbeli potrebna oblačila? (Pregovori 21:5; 24:30–34; Propovednik 11:4) Seveda ne. Če bi nehali delati, bi prav gotovo pričeli ‚beračiti ob žetvi‘, ko ne bi imeli ničesar jesti ali obleči. (Pregovori 20:4)

Kako pa je z zaskrbljenostjo? Je Jezus menil, da se ji lahko njegovi poslušalci popolnoma ognejo? To bi bilo nestvarno pričakovati. Jezus sam je tisto noč, ko so ga aretirali, občutil močno čustveno bolečino in zaskrbljenost. (Luka 22:44)

S temi besedami je samo omenil neizpodbitno resnico. Pretirana zaskrbljenost vam nikoli ne bo pomagala rešiti kakršnih koli problemov. Ne bo vam denimo pomagala, da bi živeli dlje. Ne bo ‚dodala vaši življenjski dobi enega komolca‘, je rekel Jezus. (Matej 6:27) Velika in dalj časa trajajoča zaskrbljenost bo pravzaprav bolj verjetno skrajšala vaše življenje.

Njegov nasvet je bil izredno praktičen. Mnoge stvari, zaradi katerih si belimo glavo, se tako ali tako nikoli ne zgodijo. Britanski državnik Winston Churchill je prišel do tega spoznanja, ko je razmišljal o temačnih dneh druge svetovne vojne. Glede nekaterih skrbi, ki jih je imel takrat, je pozneje zapisal: »Ko se ozrem nazaj na vse tiste skrbi, se spomnim zgodbe o nekem starcu, ki je na svoji smrtni postelji dejal, da ga je v življenju skrbelo za veliko reči, ki se po večini niso nikoli zgodile.« Vsekakor je modro, da vsak dan življenja sprejmemo takšnega, kot je, še posebej takrat, ko bi zaradi pritiskov in problemov, ki jih že tako ali tako imamo, zlahka zapadli v prevelike skrbi.

‚Iščite najprej Božje kraljestvo‘

V resnici pa je Jezus imel v mislih nekaj, kar je bilo precej pomembnejše od dobrega telesnega in čustvenega počutja njegovih poslušalcev. Vedel je, da lahko skrb za življenjsko nujnimi potrebščinami kot tudi močna želja po gmotnih dobrinah in užitkih zasenčita  pomembnejše stvari. (Filipljanom 1:10) ‚Kaj pa je lahko bolj pomembno od življenjsko nujnih potrebščin?‘ boste morda vprašali. To so duhovne reči, ki so povezane z našim čaščenjem Boga. Kot je to poudaril Jezus, bi najpomembnejša stvar v našem življenju morala biti ta, da ‚iščemo najprej Božje kraljestvo in Božjo pravičnost‘. (Matej 6:33)

V Jezusovih dneh so se mnogi ljudje vneto gnali za gmotnim bogastvom. Kopičenje premoženja jim je bila glavna stvar v življenju. Toda Jezus je svoje poslušalce spodbujal, naj imajo drugačen pogled. Ker so bili ljudstvo, ki je bilo posvečeno Bogu, je bila ‚vsa njihova dolžnost‘ to, da se ‚bojijo Boga in izpoljujejo njegove zapovedi‘. (Propovednik 12:13)

Če bi bili njegovi poslušalci preveč zaposleni s pridobivanjem gmotnih dobrin – če bi jih obvladovale »skrbi te stvarnosti in varljiva moč bogastva« – bi to lahko imelo uničujoč učinek na njihovo duhovnost. (Matej 13:22) »Tisti, ki so se odločili obogateti,« je pisal apostol Pavel, »padejo v skušnjavo in se ujamejo v zanko ter v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pokončanje in propad.« (1. Timoteju 6:9) Jezus je želel svojim sledilcem pomagati, da se ne bi ujeli v to »zanko«, zato jih je spomnil, da njihov nebeški Oče ve, da vse te stvari potrebujejo. Bog jim jih bo priskrbel, ravno tako kot jih priskrbuje ‚pticam na nebu‘. (Matej 6:26, 32) Namesto, da bi potonili v zaskrbljenost, naj bi storili vse, kar lahko, da bi poskrbeli za svoje potrebe, in nato stvar prepustili v Jehovove roke. (Filipljanom 4:6, 7)

Ko je Jezus rekel, da bo »jutrišnji dan [. . .] skrbel sam zase«, je preprosto hotel reči, da ne smemo k problemom današnjega dne dodati še pretirane zaskrbljenosti glede tega, kaj bi se lahko zgodilo jutri. Neki drug biblijski prevod te vrstice prevaja takole: »Ne skrbite za jutrišnji dan, ker bo ta imel dovolj svojih skrbi. K težavam, ki jih vsak dan prinese s seboj, ni treba dodajati še novih.« (Matej 6:34, Today’s English Version)

»Naj pride tvoje kraljestvo«

Vsekakor pa je velika razlika med tem, da si za jutri ne delamo pretiranih skrbi, in tem, da se zanj popolnoma nič ne zmenimo. Jezus svojih učencev nikoli ni spodbujal, naj na jutri kar pozabijo. Ravno nasprotno, prigovarjal jim je, naj se za prihodnost močno zanimajo. Prav je, da molijo za trenutne potrebe – za vsakdanji kruh. Toda najprej bi morali moliti za stvari, ki se bodo šele zgodile – za to, da bi prišlo Božje kraljestvo in da bi se na zemlji godila Božja volja. (Matej 6:9–11)

Mi, ki živimo danes, ne bi smeli biti podobni ljudem v Noetovih dneh. Ti so bili tako zaposleni s tem, da so »jedli in pili, se ženili in možile«, da se »niso zmenili« za to, kar se je pripravljalo. Kakšne so bile posledice? »Prišel [je] potop ter jih vse odnesel.« (Matej 24:36–42) Apostol Peter je navedel ta zgodovinski dogodek, da bi nas spomnil, da moramo živeti z jutrišnjim dnem v mislih. »Ker naj bi se torej vse to tako razkrojilo,« je napisal, »kakšni bi potem morali biti vi v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu, ko čakate in imate ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva!« (2. Petrovo 3:5–7, 11, 12)

Kopičite si zaklade v nebesih

Da, imejmo »ves čas v mislih« Jehovov dan. Če bomo tako delali, bo to močno vplivalo na to, kako uporabljamo svoj čas, moči, sposobnosti, sredstva in zmožnosti. S prizadevanjem za gmotne stvari – za življenjsko potrebne stvari pa tudi za užitke – ne bi smeli biti tako zaposleni, da bi nam ostalo le malo časa za dela, ki so povezana z ‚vdanostjo Bogu‘. Če se osredinjamo samo na danes, nam to, kot je morda videti, takoj prinaša koristi, toda v najbojšem primeru bodo te koristi le kratkotrajne.  Veliko bolj modro je, da si, kot je rekel Jezus, ‚kopičimo zaklade v nebesih‘, in ne na zemlji. (Matej 6:19, 20)

Jezus je to misel poudaril v svoji ponazoritvi o možu, ki je imel velike načrte za prihodnost. Niso pa ti načrti zajemali Boga. Mož je imel zelo rodovitno zemljo. Zato se je odločil, da bo podrl žitnice in zgradil večje, da bo tako lahko mirno živel, jedel, pil in užival. V čem je bil problem? Umrl je, še preden bi lahko užival sadove svojega dela. Še huje pa je, da ni spletel prijateljstva z Bogom. Jezus je ponazoritev sklenil z besedami: »Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Luka 12:15–21; Pregovori 19:21)

Kaj lahko storite vi?

Ne storite enake napake, kot jo je storil mož v Jezusovi ponazoritvi. Ugotovite, kaj je Bog pripravil za jutri, in na to osredinite svoje življenje. Bog človeštvu ne prikriva, kaj bo storil. »Gospod Jehova,« je napisal starodavni prerok Amos, »ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prorokom.« (Amos 3:7) Kar je Jehova razodel svojim prerokom, vam je sedaj na voljo na straneh njegove navdihnjene Besede, Biblije. (2. Timoteju 3:16, 17)

Eden od dogodkov, ki jih Biblija razkriva in do katerega bo prišlo v bližnji prihodnosti, bo vplival na celotno zemljo tako, kot ni še nobeden. Jezus je rekel: »Tedaj [bo] velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej.« (Matej 24:21) Tega dogodka ne more preprečiti noben človek. V resnici tudi ni nobenega razloga za to, da bi pravi častilci hoteli ta dogodek preprečiti. Zakaj? Zato ker bo takrat z zemlje zbrisana vsa hudobija in bodo vzpostavljena ‚nova nebesa in nova zemlja‘, namreč nova nebeška vlada, na zemlji pa nova človeška družba. V tem novem svetu bo Bog ljudem »obrisal [. . .] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več«. (Razodetje 21:1–4)

Ali ni torej razumno, da si že sedaj vzamemo čas in preiščemo, kaj Biblija pravi o teh dogodkih? Ali pri tem potrebujete pomoč? Prosite Jehovove priče, naj vam pomagajo. Ali pa pišite izdajateljem te revije. Vsekakor naredite vse, da ne boste živeli samo za danes, temveč tudi za prelep jutrišnji dan.

[Slike na strani 7]

‚Ne bodite več v skrbeh. [. . .] Naslednji dan bo imel svoje skrbi.‘