»Ladje s Kitima« plovejo po morjih

V VZHODNEM delu Sredozemskega morja so se bile številne pomorske bitke. Skušajte si zamisliti enega takšnih spopadov pet stoletij pred Kristusom. Zelo okretna ladja, znana kot trirema, pluje z največjo hitrostjo. Okoli 170 veslačev, ki so razporejeni v tri vrste, pri veslanju napenja svoje močne mišice ter z zadnjicami, na katere imajo privezane usnjene blazine, drsi naprej in nazaj.

Ladja s hitrostjo sedmih do devetih vozlov reže valove in pluje proti sovražnikovemu plovilu. Napadena ladja skuša uiti. V kritičnem trenutku pa se obrne v napačno smer, zato je njen bok izpostavljen. Trirema nato z napadalnim ovnom, prevlečenim z bakrom, predre njen tanek trup. Trušč lomečega se lesa in bučanje morske vode, ki dere skozi veliko odprtino, prestrašita sovražnikove veslače. Na triremi takoj zatem majhna skupina do zob oboroženih vojakov spusti mostič in steče po njem, da bi naskočili napadeno ladjo. Da, nekatere staroveške ladje so bile zares zastrašujoče!

Preučevalce Biblije zelo zanimajo biblijske vrstice (nekatere so preroške), v katerih so omenjeni ‚Kitim‘ in »ladje s Kitima«. (4. Mojzesova 24:24; Daniel 11:30; Izaija 23:1) Kje pa je pravzaprav ležal Kitim? Kaj vemo o njegovih ladjah? In zakaj bi morala odgovora na ti vprašanji zanimati vas?

Judovski zgodovinar Jožef omenja Kitim kot »Hetimus« in ga povezuje s Ciprom. Tudi mesto  Kition (oziroma Kitium) na jugovzhodnem delu otoka kaže na to, da je Kitim pravzaprav Ciper. Zemljepisno gledano, je ležal na križišču staroveških trgovskih poti. Takšna idealna lega mu je koristila, saj so bila v neposredni bližini velika pristanišča v vzhodnem Sredozemlju. Zaradi svojega geopolitičnega položaja je bil večkrat prisiljen, da se med vojskujočimi narodi postavi na eno ali drugo stran. Zato je lahko postal močan zaveznik ali pa nadležna ovira.

Ciprčani in morje

Arheološke najdbe iz podmorskih izkopavanj in iz grobnic pa tudi staroveški spisi ter poslikave na lončenini nam pomagajo, da si lažje predstavljamo ciprske ladje. Prvotni Ciprčani so bili spretni ladjedelci. Njihov otok je bil gosto porasel z gozdovi, varne zalive pa so lahko uporabili kot naravna pristanišča. Dreves niso sekali le za gradnjo ladij, temveč tudi za kurivo pri taljenju bakrove rude – naravne surovine, po kateri je Ciper v starem veku slovel.

Ciper se je intenzivno ukvarjal z zunanjo trgovino, kar ni ušlo pozornosti Feničanov, ki so vzdolž svojih trgovskih poti ustanavljali kolonije. Ena takšnih je bila Kition na Cipru. (Izaija 23:10–12)

Po padcu Tira se je nekaj njegovih prebivalcev očitno zateklo na Kitim. Verjetno so feničanski kolonizatorji kot izkušeni pomorščaki precej prispevali k razvoju pomorske tehnologije Ciprčanov. Strateški položaj Kitiona je feničanskim ladjam zagotavljal tudi odlično zaščito.

Vpleteni v živahno mednarodno trgovino

Staroveška trgovska dejavnost v vzhodnem delu Sredozemskega morja je bila v tem obdobju zelo razvejana. Ladje so prevažale dragoceno blago s Cipra na Kreto, Sardinijo in Sicilijo ter tudi na egejske otoke. V teh krajih odkrivajo ciprske vrče in vaze, na samem Cipru pa je najti mnogo primerkov lepe mikenske (grške) lončenine. Nekateri raziskovalci, ki so pregledali bakrene  ingote, najdene na Sardiniji, menijo, da izvirajo s Cipra.

Leta 1982 so blizu obale na jugu Turčije našli potopljeno ladjo iz 14. stoletja pr. n. št. S podvodnimi izkopavanji so prišli do dragocenih najdb – bakrenih ingotov, ki naj bi bili ciprski, jantarja, kanaanskih vrčev, ebenovine, slonovine, zbirke zlatega in srebrnega kanaanskega nakita in skarabejev ter drugih egiptovskih izdelkov. Nekateri viri na temelju analize gline, iz katere je bila lončenina na krovu, domnevajo, da je bila ladja zgrajena na Cipru.

Zanimivo je to, da je Balaam ravno v času, ko naj bi potonila ta ladja, v svojem ‚govoru‘ omenil ladje s Kitima. (4. Mojzesova 24:15, 24) Očitno je torej, da so ciprske ladje na Bližnjem vzhodu dobro poznali. Kakšne pa so bile videti te ladje?

Trgovske ladje

Mnogo glinenih maket ladij in čolnov so odkrili v grobnicah starodavnega mesta Amathus na Cipru. Tako so dobili dragocen vpogled na to, kakšna so bila videti ciprska plovila. Nekatere od teh maket so na ogled v muzejih.

Makete kažejo, da so zgodnje ladje očitno uporabljali za miroljubno trgovanje. Manjše ladje je običajno poganjalo 20 veslačev. Široki in globoki ladijski trupi so bili oblikovani za prevoz blaga in potnikov na krajših poteh okrog ciprske obale. Plinij starejši poroča, da so Ciprčani naredili majhno in lahko ladjo, ki so jo poganjali veslači, nosila pa je lahko do 90 ton tovora.

Potem so bile tu tudi večje trgovske ladje kot denimo tista, ki so jo našli blizu turške obale. Nekatere so lahko s 450 tonami tovora plule po odprtih morjih. Velike ladje je lahko poganjalo tudi do 50 veslačev – 25 na vsaki strani. Dolge so bile 30 metrov, jambor pa je v višino meril več kot 10 metrov.

‚Kitimske‘ bojne ladje v biblijski prerokbi

Jehova je po svojem duhu objavil: »Ladje pridejo od obrežja Kitima in ponižajo Asurja  [Asirca, SSP].« (4. Mojzesova 24:2, 24) Ali se je ta napoved uresničila? Kako so bile ciprske ladje vpletene v izpolnitev te prerokbe? ‚Ladje z obrežja Kitima‘ niso bile trgovske ladje, ki so po Sredozemskem morju plule z miroljubnimi nameni, temveč so bile to bojne ladje, ki so za seboj puščale razdejanje.

Skupaj s spremembami v vojaški strategiji se je spreminjala tudi osnovna oblika ladij, saj so te postajale okretnejše in močnejše. Najzgodnejše ciprske bojne ladje so bile verjetno takšne, kot jih prikazuje slika, odkrita v Amathusu. Ladja je ozka in dolga, krma pa je izbočena podobno kot pri feničanski bojni ladji. Poleg tega je opremljena z napadalnim ovnom in okroglimi ščiti na obeh straneh v bližini krme ter premca.

V osmem stoletju pr. n. št. so se v Grčiji pojavile prve bireme (ladje z dvema vrstama veslačev). Te ladje so bile približno 25 metrov dolge in široke 3 metre. Sprva so jih uporabljali za prevoz vojakov, same bitke pa so potekale na kopnem. Vendar so kmalu spoznali, koliko boljše je, če dodajo še tretjo vrsto veslačev in premec opremijo z bakrenim napadalnim ovnom, prevlečenim z bakrom. Nova ladja je postala znana kot trirema, ki smo jo omenili na začetku tega članka. Ta vrsta ladje se je proslavila med bitko pri Salamini (480 pr. n. št.), ko so Grki porazili perzijsko ladjevje.

Pozneje je Aleksander Veliki v svojem prizadevanju za prevlado floto trirem usmeril proti vzhodu. Takšne ladje so bile grajene za bojevanje, ne pa za dolga potovanja na odprtem morju, saj so imele malo prostora za shranjevanje zalog. Zato so se morale ustavljati na egejskih otokih, da bi se oskrbele z zalogami živeža in opreme. Aleksander je želel uničiti perzijsko floto. Da bi uspel, pa je moral najprej premagati Tir, mogočno otoško utrdbo. Na poti tjakaj se je za hip ustavil na Cipru.

Med obleganjem Tira (332 pr. n. št.) so Ciprčani stopili na Aleksandrovo stran in ga podprli s floto 120 ladij, ki se je pod vodstvom treh ciprskih kraljev pridružila Aleksandrovemu ladjevju. Z združenimi močmi so mesto oblegali sedem mesecev, nakar je padlo. Tako se je izpolnila biblijska prerokba. (Ezekiel 26:3, 4; Zaharija 9:3, 4) Aleksander je ciprskim kraljem iz hvaležnosti za pomoč podelil posebno oblast.

Presenetljiva izpolnitev prerokbe

Strabo, zgodovinar iz prvega stoletja, navaja, da je Aleksander naročil ciprske in feničanske ladje za svoj vojaški vdor v Arabijo. Te ladje so bile lahke in jih ni bilo težko razstaviti, zato so jih do Tapsakusa (Tifsaha) v severni Siriji spravili v samo sedmih dneh. (1. kraljev 4:24) Od tam so lahko po reki priplule do Babilona.

Torej se je navidez nerazumljiva biblijska prerokba presenetljivo izpolnila kakih deset stoletij pozneje! Skladno s tem, kar piše v Četrti Mojzesovi knjigi 24:24, je vojaški aparat Aleksandra Velikega iz Makedonije neusmiljeno napredoval proti vzhodu in zavzel Asirijo ter nazadnje premagal mogočni medo-perzijski imperij.

Tudi skope informacije, ki so nam na voljo o ‚ladjah s Kitima‘, nezmotljivo kažejo na izredno izpolnitev biblijske prerokbe. Takšen zgodovinski dokaz krepi naše prepričanje, da lahko zaupamo prerokbam, ki so zapisane v Bibliji. Mnoge takšne prerokbe se tičejo naše prihodnosti, zato bi jih morali jemati resno.

[Zemljevid na straneh 16, 17]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ITALIJA

Sardinija

Sicilija

Egejsko morje

GRČIJA

Kreta

LIBIJA

TURČIJA

CIPER

Kition

Tir

EGIPT

[Slika na strani 16]

Maketa trireme, grške bojne ladje

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Slika na strani 17]

Maketa bireme, staroveške feničanske bojne ladje

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Slika na strani 17]

Vaza, ki prikazuje ciprsko ladjo

[Vir slike]

Published by permission of the Director of Antiquities and the Cyprus Museum

[Slika na strani 18]

Staroveške trgovske ladje, kakršne so omenjene v Izaiju 60:9