Poslušajmo svojo vest

»Čistim je vse čisto. Omadeževanim in nevernim pa ni nič čisto.« (TITU 1:15)

1. Kakšno zvezo je imel Pavel z občinami na Kreti?

APOSTOL Pavel je bil po treh misijonarskih potovanjih aretiran, nato pa so ga čez čas poslali v Rim in ga tam zadržali v priporu dve leti. Kaj je storil, ko so ga izpustili? Čez nekaj časa je odšel s Titom na Kreto in mu kasneje v pismu naročil: »Na Kreti sem te pustil zato, da urediš, kar je še treba, in po mestih postaviš starešine.« (Titu 1:5) Titova naloga je bila povezana z vestjo.

2. S katero težavo se je moral na Kreti spoprijeti Tit?

² Pavel je Titu navedel pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki so postavljeni za občinske starešine, nato pa ga je opozoril, da je na Kreti »mnogo [. . .] nepokornih, takih, ki govorijo nekoristne reči in drugim slepijo um«. Ti so ‚spodkopavali vero celim družinam, ko so učili, česar ne bi smeli‘. Tit naj bi ‚jih strogo opominjal‘. (Titu 1:10–14; 1. Timoteju 4:7) Pavel je rekel, da sta njihova um in vest ‚omadeževana‘, podobno kakor ima lahko lepa obleka na sebi madež. (Titu 1:15) Nekateri med njimi so morda bili judovskega porekla, saj so ‚se držali obreze‘. Današnjih občin nič več ne ogrožajo ljudje, ki bi vztrajali pri obrezi, vendar se iz tega, kar je Pavel svetoval Titu glede vesti, lahko vseeno veliko naučimo.

Ljudje z omadeževano vestjo

3. Kaj je Pavel pisal Titu glede vesti?

³ Razmislimo o tem, v kakšnem sobesedilu je Pavel omenil vest. »Čistim je vse čisto. Omadeževanim in nevernim pa ni nič čisto, ampak sta njihov um in vest omadeževana. Javno razglašajo, da poznajo Boga, s svojimi deli pa ga zatajujejo.« Očitno so se morali takrat nekateri še spremeniti, da bi bili »zdravi v veri«. (Titu 1:13, 15, 16) Njihova težava je bila povezana z vestjo, saj niso znali razlikovati med tem, kar je čisto, in tem, kar ni.

4., 5. Katero napako so imeli nekateri v občini in kako je to nanje vplivalo?

⁴ Več kot deset let predtem je krščanski vodstveni organ sklenil, da obreza za prave Božje častilce ni več potrebna, in o tem obvestil občine. (Apostolska dela 15:1, 2, 19–29) Toda nekateri Krečani so se še vedno ‚držali obreze‘. Odkrito so nasprotovali vodstvenemu organu in ‚učili, česar ne bi smeli‘. (Titu 1:10, 11) Ker so napačno razmišljali, so zagovarjali Postavine predpise glede hrane in obredne čistosti. Morda so Postavi celo kaj dodajali, podobno kakor njihovi rojaki v Jezusovih dneh, ter širili judovske bajke in človeške zapovedi. (Marko 7:2, 3, 5, 15; 1. Timoteju 4:3)

 ⁵ Takšno razmišljanje je negativno vplivalo na njihovo presojo in moralni čut, na njihovo vest. Pavel je napisal: »Omadeževanim in nevernim pa ni nič čisto.« Njihova vest je bila tako popačena, da jih ni več mogla zanesljivo voditi pri presojanju zadev in ravnanju. Poleg tega so takšni sovernike obsojali zaradi osebnih zadev, glede katerih so se lahko kristjani različno odločali. V tem smislu so ti Krečani imeli za nečisto nekaj, kar v resnici sploh ni bilo takšno. (Rimljanom 14:17; Kološanom 2:16) Čeprav so razglašali, da poznajo Boga, pa so z deli kazali, da v resnici ni tako. (Titu 1:16)

‚Čistim je čisto‘

6. O katerih dveh vrstah ljudi je govoril Pavel?

⁶ Kaj se lahko naučimo iz tega, kar je Pavel pisal Titu? No, bodimo pozorni na to, kakšno nasprotje opazimo v naslednjih besedah: »Čistim je vse čisto. Omadeževanim in nevernim pa ni nič čisto, ampak sta njihov um in vest omadeževana.« (Titu 1:15) Pavel s tem nikakor ni hotel reči, da je v očeh moralno čistega kristjana prav vse čisto in dopustno. O tem smo lahko prepričani zato, ker je v nekem drugem pismu jasno napisal, da tisti, ki nečistujejo, malikujejo, se ukvarjajo s spiritizmom in tako naprej, »ne bodo podedovali Božjega kraljestva«. (Galačanom 5:19–21) Zato je očitno, da je Pavel sedaj govoril o tem, kar na splošno velja za dve vrsti ljudi – za takšne, ki so moralno in duhovno čisti, in takšne, ki niso.

7. Kaj je glede na Pismo Hebrejcem 13:4 za kristjana nedopustno, toda kaj bi se lahko kdo vendarle vprašal?

⁷ Vendar se iskreni kristjani ne bi smeli varovati samo tega, kar Biblija izrecno prepoveduje. Poglejmo si na primer tole neposredno zapoved: »Zakonsko zvezo naj spoštujejo vsi in zakonska postelja naj bo neoskrunjena, kajti nečistnikom in prešuštnikom bo sodil Bog.« (Hebrejcem 13:4) Iz tega stavka celo tisti, ki niso kristjani, in tisti, ki o Bibliji ne vedo nič, pravilno sklepajo, da je prešuštvo v Božjih očeh nedopustno. Iz tega in drugih biblijskih odlomkov je očitno, da Bog obsoja spolne odnose med poročenim posameznikom in nekom, ki ni njegov zakonski partner. Kako pa je z neporočenima človekoma, ki sta se spustila v oralno spolnost? Mnogi najstniki vztrajajo, da s tem ni nič narobe, ker ne gre za spolni odnos. Ali bi lahko kristjan na oralno spolnost gledal kot na nekaj čistega?

8. Kako se stališče kristjanov do oralne spolnosti razlikuje od stališča mnogih ljudi v svetu?

⁸ Iz Pisma Hebrejcem 13:4 in Prvega pisma Korinčanom 6:9 je očitno, da Bog ne odobrava niti prešuštvovanja niti nečistovanja (grško porneía). Kaj pa je nečistovanje? Grški izraz, ki ga prevajamo s to besedo, zajema naravno ali sprevrženo rabo spolnih organov v  nespodobne namene. Sem spadajo vse oblike nedovoljene spolnosti zunaj svetopisemsko priznane zakonske zveze. Zajema torej tudi oralno spolnost, pa čeprav so mnogi najstniki po svetu prepričani (ali pa jim to skušajo dopovedati drugi), da je oralna spolnost sprejemljiva. Pravi kristjani ne dovolijo, da bi jih pri razmišljanju in ravnanju vodilo mnenje »takih, ki govorijo nekoristne reči in drugim slepijo um«. (Titu 1:10) Živijo po višjih merilih, opisanih v Svetem pismu. Oralne spolnosti nočejo opravičevati oziroma zanjo iskati izgovorov, saj se zavedajo, da ta po Svetem pismu spada k nečistovanju (porneía) in svojo vest šolajo tako, da jim takšnega početja ne bo dovoljevala. * (Apostolska dela 21:25; 1. Korinčanom 6:18; Efežanom 5:3)

Različne vesti, različne odločitve

9. Kakšno vlogo ima v življenju posameznika vest, če je »vse čisto«?

⁹ Kaj pa je Pavel mislil s tem, da je ‚čistim vse čisto‘? Govoril je o kristjanih, ki so svoje razmišljanje in moralni čut uskladili z Božjimi merili, ki so zapisana v Božji navdihnjeni Besedi. Takšni kristjani se zavedajo, da se lahko verniki glede marsičesa, česar Biblija neposredno ne obsoja, različno odločijo. Na stvari, ki v Božjih očeh niso napačne, gledajo kot na »čiste«, zato drugih nočejo obsojati. Ko gre v življenju za kaj, glede česar v Bibliji ne najdemo določnih smernic, ne pričakujejo, da bodo vsi razmišljali natanko tako kakor oni. Poglejmo si primer.

10. Zakaj je lahko kristjan zaradi poroke (ali pogreba) pred odločitvijo, ki ni prav nič lahka?

¹⁰ V mnogih družinah je en zakonec postal kristjan, drug pa ne. (1. Petrovo 3:1; 4:3) Takšni kristjani se zato morda večkrat znajdejo pred odločitvami, ki nikakor niso enostavne, na primer ko se poroči ali umre kdo od sorodnikov. Zamislimo si denimo krščansko ženo, katere mož še nima istega prepričanja kakor ona. Eden od njegovih sorodnikov se bo poročil in obred bo v cerkvi tako imenovanega krščanstva. (Ali pa kdo od sorodnikov, morda oče ali mati, umre in bo pogreb v cerkvi.) Na obred sta povabljena tudi onadva in mož želi, da bi ga žena spremljala. Kaj ji glede tega narekuje vest? Kaj bo storila? V nadaljevanju bomo pregledali dve možnosti.

11. Povejte, kako bi lahko razmišljala krščanska žena, ki je pred odločitvijo, ali naj gre na cerkveno poroko ali ne, in do katerega sklepa bi lahko prišla?

¹¹ Lidija razmišlja o odločni biblijski zapovedi, naj ‚izidemo iz Babilona Velikega‘, svetovnega imperija krive religije. (Razodetje 18:2, 4) Tudi sama je nekoč hodila v cerkev, v kateri bo poročni obred, zato ve, da bodo tam od vseh navzočih pričakovali, da bodo sodelovali pri verskih običajih, denimo molili, peli ali storili določeno versko znamenje. Odločena je, da pri tem ne bo sodelovala. Pri obredu noče biti niti navzoča, saj bi bila tako pod pritiskom, da bi storila kaj, s čimer bi se odrekla svoji značajnosti do Boga. Lidija spoštuje svojega moža in želi z njim sodelovati, saj je po Svetem pismu njen poglavar, toda svojih svetopisemskih načel nikakor noče prekršiti. (Apostolska dela 5:29) Zato svojemu zakoncu taktno pojasni, da ne more iti z njim, četudi se on odloči, da bo šel. Morda mu omeni, da bi ga s tem, če bi ga spremljala, ne bi pa hotela sodelovati pri verskih običajih, spravila v zadrego, zato bo zanj tako še najboljše. S takšno odločitvijo bo lahko ohranila čisto vest.

12. Kako bi lahko kdo razmišljal in se odločil, če je povabljen na cerkveni poročni obred?

¹² Rebeka se je znašla pred enako dilemo. Svojega moža spoštuje, odločena je, da bo Bogu zvestovdana, in vselej posluša svojo biblijsko šolano vest. Najprej premisli o  stvareh, ki so vznemirjale Lidijo, nato pa po molitvi pregleda članek »Vprašanja bralcev« v Stražnem stolpu, 15. maj 2002. Spomni se, da so trije Hebrejci poslušali zapoved, naj pridejo na kraj, kjer bo potekalo malikovanje, vendar pri samem malikovanju niso sodelovali in so tako ohranili svojo značajnost. (Daniel 3:15–18) Odloči se, da bo svojega moža spremljala, ne bo pa pri ničemer sodelovala. Takšna odločitev je v skladu z njeno vestjo. Možu taktno, a hkrati jasno razloži, kaj ji njena vest dovoli narediti in česa ne. Upa, da bo mož jasno videl razliko med pravim in krivim čaščenjem. (Apostolska dela 24:16)

13. Zakaj nam ni treba biti vznemirjeni, če se kristjana glede česa odločita vsak po svoje?

¹³ Ali to, da se kak kristjan glede česa odloči drugače kakor drug, pomeni, da njegova odločitev ni pomembna ali da ima kateri od njiju gotovo šibko vest? Ne. Lidija je zaradi vpliva, ki sta jo v preteklosti nanjo imela glasba in blišč cerkvenih obredov, morda sklenila, da bi se bilo odzvati na povabilo zanjo še posebej nevarno. Na njeno vest so morda vplivale tudi pretekle izkušnje – to, kako se je v podobnih okoliščinah na njeno ravnanje odzval mož. Zato je prepričana, da je zanjo ta odločitev najboljša.

14. Kaj bi morali imeti v mislih kristjani, ko gre za nekaj, kar je stvar osebne odločitve?

¹⁴ Kaj pa Rebeka? Ali se je morda slabo odločila? Drugi o tem nimajo pravice soditi. Za odločitev, da bo navzoča, ne bo pa pri ničemer sodelovala, je ne bi smeli obsojati oziroma kritizirati. Spomnimo se, kaj je Pavel svetoval glede osebne odločitve, ali bo kdo jedel določeno hrano ali ne: »Naj tisti, ki jé, ne gleda zviška na tistega, ki ne jé, in tisti, ki ne jé, naj ne sodi tistega, ki jé [. . .] O tem, ali bo stal ali padel, odloča njegov gospodar. In on bo stal, ker mu Jehova lahko omogoči, da stoji.« (Rimljanom 14:3, 4) Zagotovo ne bo hotel noben pravi kristjan nikogar navesti na to, da se ne bi zmenil za glas svoje šolane vesti, saj bi bilo to zanj enako, kakor da bi prezrl neko sporočilo, ki bi mu lahko rešilo življenje.

15. Zakaj bi nam moralo biti zelo mar za vest in mišljenje drugih?

¹⁵ Vrnimo se sedaj k našemu primeru. Obe kristjanki naj bi razmislili še o drugih dejavnikih, na primer o tem, kako bosta s svojim ravnanjem vplivali na druge. Pavel nam je svetoval: »Odločite [se], da bratu ne boste postavljali kamna oziroma vzroka za spotikanje.« (Rimljanom 14:13) Lidija se tako morda spominja, da so se zaradi podobnih dogodkov vznemirili mnogi v občini oziroma v njeni družini, poleg tega pa bo s svojim ravnanjem verjetno močno vplivala  na svoje otroke. Rebeka pa se morda spominja, da se ob čem podobnem niso vznemirili niti bratje in sestre v občini niti ljudje v okolici. Obe ženski – pa tudi vsi mi – naj bi imeli v mislih, da je pravilno šolana vest pozorna na to, kako bomo s svojim ravnanjem vplivali na druge. Jezus je rekel: »Kdor pa enega teh malih, ki verujejo vame, navede na greh, je zanj bolje, da mu okoli vratu obesijo mlinski kamen in ga potopijo na prostranem, odprtem morju.« (Matej 18:6) Če se kdo ne meni za to, ali bo druge spotaknil ali ne, mu lahko vest navsezadnje otopi oziroma postane omadeževana, kakor se je to zgodilo nekaterim kristjanom na Kreti.

16. Katere spremembe lahko sčasoma pričakujemo pri nekom, ki postane kristjan?

¹⁶ Kristjan bi moral stalno duhovno napredovati – tudi v tem, da je vedno bolj pozoren na svoj notranji glas in da ga posluša. Zamislimo si denimo kristjana Marka, ki se je pred nedavnim krstil. Njegova vest mu narekuje, da mora zavračati nesvetopisemske običaje, v katerih je nekoč sodeloval (morda v čem, kar je bilo povezano z malikovanjem ali s krvjo). (Apostolska dela 21:25) Pravzaprav se sedaj skrbno ogiba tudi početja, ki že samo malce spominja na to, kar Bog prepoveduje. Po drugi strani pa ne more razumeti, zakaj nekateri kristjani zavračajo to, kar se njemu zdi sprejemljivo, na primer določene televizijske oddaje ali filme.

17. Ponazorite, kako lahko čas in duhovni napredek vplivata na kristjanovo vest in odločitve.

¹⁷ Sčasoma pa Marko svoje spoznanje poveča in se še bolj zbliža z Bogom. (Kološanom 1:9, 10) Kaj se zato z njim zgodi? Njegov notranji glas je sedaj precej bolj izšolan. Marko je še bolj pozoren na to, kaj mu ta glas pravi, in še skrbneje upošteva svetopisemska načela. Pravzaprav ugotavlja, da nekatere stvari, ki jih je zavračal, ker so ga »že samo malce spominjale« na to, kar Bog obsoja, v resnici niso v nasprotju z Božjim mišljenjem. In ker sedaj še bolje razume biblijska načela in po njih ravna ter je še bolj pripravljen poslušati svojo dobro šolano vest, ga ta opozarja pred gledanjem oddaj oziroma filmov, ki jih je nekoč imel za sprejemljive. Da, njegova vest je bila prečiščena. (Psalm 37:31)

18. Zakaj smo lahko veseli?

¹⁸ Večino občin sestavljajo vsakovrstni posamezniki – od takšnih, ki so šele stopili na pot krščanskega napredka, pa do takšnih, ki so že precej duhovno napredovali. Vest teh, ki so novi v veri, se morda glede nekaterih reči skorajda ne oglasi, glede drugih pa spregovori zelo glasno. Zato morda potrebujejo čas in pomoč, da dodobra doumejo Jehovove smernice in pričnejo poslušati lastno šolano vest. (Efežanom 4:14, 15) Na srečo je v teh občinah skoraj zagotovo tudi mnogo takšnih, ki so si z udejanjanjem biblijskih načel pridobili dobršno mero izkušenj, ki imajo veliko znanja in katerih vest je že precej usklajena z Božjim načinom razmišljanja. Kakšno veselje je biti s takšnimi ‚čistimi‘ ljudmi, ki na vse, kar je sprejemljivo Gospodu, gledajo kot na moralno in duhovno »čisto«! (Efežanom 5:10) Naj bo cilj vseh nas ta, da tudi naša vest doseže takšno raven, nato pa pazimo, da bo ostala usklajena s točnim spoznanjem resnice in vdanostjo Bogu! (Titu 1:1)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Zakaj so imeli nekateri kristjani na Kreti omadeževano vest?

• Zakaj se morda en kristjan odloči drugače kakor drugi, čeprav je lahko vest obeh dobro izšolana?

• Kakšna naj bi sčasoma postala naša vest in kaj naj bi bil naš cilj?

[Preučevalna vprašanja]

[Zemljevid na strani 26]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Sicilija

GRČIJA

Kreta

MALA AZIJA

Ciper

SREDOZEMSKO MORJE

[Slika na strani 28]

Različni kristjani se v podobnih okoliščinah različno odločajo