Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Potujte proti luči

Potujte proti luči

Potujte proti luči

SVETILNIKI so rešili že številna življenja. Utrujenega popotnika pa luč, ki jo vidi v daljavi, ne opozarja le na nevarne čeri. Naznanja mu tudi, da je že blizu kraja, kamor je namenjen. Podobno se današnji kristjani bližajo koncu dolgega potovanja po temačnem in duhovno nevarnem svetu. Biblija pravi, da je človeštvo na splošno – Bogu odtujene množice – kakor »morje razdraženo: mirovati ne more in vode njegove izmetavajo blato in nesnago«. (Izaija 57:20) Takšno okolje obkroža Božje služabnike. Kljub temu imajo svetlo upanje na rešitev, ki je zanje kakor zanesljiva luč. (Miha 7:8) Po zaslugi Jehova in njegove napisane Besede »luč povsod vzhaja pravičnemu in veselje njim, ki so pravega srca«. (Psalm 97:11) *

Vendar nekateri kristjani dovolijo, da jih nekatere reči zvabijo stran od Jehovove luči, in potem doživijo brodolom vere na stvareh, ki bi jih lahko primerjali z zahrbtnimi skalami. Te skale so pridobitništvo, nemorala ali celo odpadništvo. Da, tako kot v prvem stoletju tudi danes nekateri ‚doživijo brodolom svoje vere‘. (1. Timoteju 1:19; 2. Petrovo 2:13–15, 20–22) Novi svet bi lahko primerjali z našim matičnim pristaniščem, proti kateremu plujemo. Sedaj smo se mu že tako približali, da bi bila prava tragedija, če bi kdo izgubil Jehovovo naklonjenost!

Preprečite »brodolom svoje vere«

V preteklih stoletjih je ladja morda varno preplula odprto morje, toda ko se je bližala pristanišču, je doživela brodolom. Pogosto je bil najbolj tvegan del poti blizu kopnega. Podobno so ‚zadnji dnevi‘ te stvarnosti za mnoge ljudi najbolj nevarno obdobje v človeški zgodovini. Biblija ga točno opisuje kot čas, v katerem bo »težko živeti«, kar še posebej velja za posvečene kristjane. (2. Timoteju 3:1–5)

Zakaj so ti zadnji dnevi tako težavni? No, Satan ve, da mu je za boj proti Božjim služabnikom ostalo »malo časa«. Zato jih v svoji zlobnosti vedno siloviteje napada, da bi zlomil njihovo vero. (Razodetje 12:12, 17) Vendar mi nismo brez pomoči in vodstva. Jehova je še naprej zavetje tistim, ki upoštevajo njegove nasvete. (2. Samuelova 22:31) Priskrbel nam je zapis o svarilnih zgledih, ki razkrivajo Satanove bistroumne, toda zlobne namere. Razmislimo sedaj o dveh takšnih zgledih, v katerih je šlo za Izraelce, ko so se približali Obljubljeni deželi. (1. Korinčanom 10:11; 2. Korinčanom 2:11)

Pred vrati Obljubljene dežele

Z Mojzesom na čelu so Izraelci lahko izšli iz Egipta. Kmalu zatem so že bili blizu južne meje Obljubljene dežele. Mojzes je tedaj v deželo poslal 12 oglednikov. Deset nevernih oglednikov se je vrnilo z nespodbudnim poročilom, saj so govorili, da Izraelci ne bodo mogli premagati Kanaancev, ker so ti »visoke postave« in imajo močno vojsko. Kako je to vplivalo na Izraelce? Iz pripovedi izvemo, da so pričeli godrnjati nad Mojzesom in Aronom. Govorili so: »Zakaj nas vodi GOSPOD v to deželo, da pademo pod mečem? Žene naše in otročiči naši pridejo v plen. [. . .] Postavimo si poglavarja in pojdimo nazaj v Egipt!« (4. Mojzesova 13:1, 2, 28–32; 14:1–4)

Zamislite si! Prav ti isti ljudje so videli, kako je Jehova z desetimi uničujočimi nadlogami in strah zbujajočim čudežem pri Rdečem morju spravil na kolena mogočni Egipt – takratno svetovno velesilo. Poleg tega je bila Obljubljena dežela tik pred njimi, zato bi morali le iti proti njej, tako kakor gre ladja proti svetilniku, ki označuje njen cilj. Vendar pa niso verjeli, da je Jehova zmožen premagati nepomembna in razdeljena mestna kraljestva v Kanaanu. Kako so morali s takšnim nevernim odzivom razočarati Boga in dva pogumna oglednika, Jozua in Kaleba, ki sta menila, da lahko Izraelci pojedo Kanaance »kakor kruh«! Jozue in Kaleb sta iz prve roke dobila informacije o Kanaanu, saj sta ga prehodila podolgem in počez. Po tem, ko ljudstvo ni vstopilo v Obljubljeno deželo, sta morala tudi onadva še desetletja živeti v puščavi. Toda tam nista umrla skupaj z nevernim ljudstvom. Zares, Jozue in Kaleb sta pomagala voditi naslednjo generacijo iz puščave proti Obljubljeni deželi. (4. Mojzesova 14:9, 30) V tem drugem približevanju Obljubljeni deželi pa je Izraelce čakala drugačna preizkušnja. Kako se bodo odrezali?

Moabski kralj Balak je skušal prekleti Izraelce, zato je poklical krivega preroka Balaama. Vendar je Jehova preprečil to zaroto tako, da je Balaamu zapovedal, naj namesto prekletstev izreče blagoslove. (4. Mojzesova 22:1–7; 24:10) Balaamu to ni vzelo poguma, zato si je domislil drug hudoben načrt, s katerim je želel doseči, da Božje ljudstvo ne bi bilo več primerno za to, da bi prejelo deželo. Kako bi mu lahko to uspelo? Tako da bi jih zvabil v nemoralo in čaščenje Baala. Ta ukana je, v celoti gledano, spodletela, a ji je vseeno nasedlo 24.000 Izraelcev. Ti so z Moabkami imeli nemoralne spolne odnose in se pridružili čaščenju Baal-peorja. (4. Mojzesova 25:1–9)

Si lahko zamislite! Mnogo teh Izraelcev je videlo, kako jih je Jehova varno vodil skozi »puščavo, ki je [bila] velika in grozovita«. (5. Mojzesova 1:19) Vendar je 24.000 pripadnikov Božjega ljudstva, prav tedaj ko so bili na pragu svoje dediščine, podleglo mesenim željam in umrlo po Jehovovi roki. Kakšno svarilo je to za današnje Božje služabnike, ko so vse bliže neprimerno vrednejši dediščini!

Satan v svojem zadnjem poskusu, s katerim želi današnjim Jehovovim služabnikom preprečiti, da bi prejeli nagrado, ne uporablja novih metod. Spomnimo se, s katero metodo je zapeljal Izraelce, ko so bili prvič pred tem, da vstopijo v Obljubljeno deželo. S podobnimi metodami namreč deluje tudi danes, ko skuša zasejati strah in dvome bodisi z zasmehovanjem, grožnjami ali s preganjanjem. Nekateri kristjani popustijo takšnemu zastraševanju. (Matej 13:20, 21) Druga preizkušena spletka je ta, da posameznike navede na nemoralno ravnanje. Včasih skušajo nekateri, ki so se pritihotapili v krščansko občino, pokvariti tiste, ki so duhovno šibki in ki ne hodijo odločno v Božji luči. (Juda 8, 12–16)

Za duhovno zrele in oprezne posameznike je hiter moralni propad v svetu močan dokaz za to, kako zelo besen je Satan. Da, Satan ve, da na Božje zveste služabnike kmalu ne bo mogel več vplivati. Zato je sedaj gotovo pravi čas, da ostanemo duhovno budni in se pazimo Satanovih zank.

Kako lahko ostanemo duhovno budni

Apostol Peter je Božjo preroško besedo opisal kot »svetilko, ki sveti na temnem kraju«. Tako jo je opisal, ker pomaga kristjanom, da lahko razumejo, kako Bog uresničuje svoj namen. (2. Petrovo 1:19–21) Tisti, ki vzljubijo Božjo Besedo in še naprej pustijo, da jih ta vodi, ugotovijo, da bo Jehova poravnal njihove poti. (Pregovori 3:5, 6) Takšni hvaležni posamezniki polni upanja ‚pojejo od srčnega veselja‘, medtem ko tisti, ki ne poznajo Jehova ali ki zapustijo njegovo pot, navsezadnje občutijo »srčne bolečine« in ‚dušno bridkost‘. (Izaija 65:13, 14) Potemtakem lahko s tem, da marljivo preučujemo Biblijo in udejanjamo to, kar se učimo, ohranjamo naše oči uprte na zanesljivo upanje in ne na minljive užitke, ki jih ponuja ta stvarnost.

Da bi lahko ostali duhovno budni, je bistvena tudi molitev. Ko je Jezus govoril o koncu te stvarnosti, je dejal: »Zato bodite budni in ves čas ponižno molite, da bi vam uspelo uiti vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stati pred Sinom človekovim.« (Luka 21:34–36) Bodite pozorni, da je Jezus uporabil besedno zvezo »ponižno molite«, kar je zelo iskrena oblika molitve. Jezus je vedel, da bo v tem kritičnem času na kocki naše večno življenje. Ali vaše molitve dokazujejo, da si goreče želite ostati duhovno povsem budni?

Nikoli ne pozabimo, da je lahko na potovanju do naše dediščine najbolj nevaren ravno zadnji del poti. Kako pomembno je torej, da izpred oči ne izgubimo luči, ki nam lahko omogoči preživetje.

Bodimo pozorni na lažne luči

V dneh jadrnic so bili še posebej nevarni hudobneži, ki so čakali na noči, ko luna ni svetila in so mornarji težje zagledali obalo. Takšni ljudje so namestili svetlobne vire na nevarnih obalnih predelih, da bi ladijske kapitane speljali v napačno smer. Tako so se ladje tistih, ki so prevari nasedli, morda razbile na čereh, nakar so roparji pobrali tovor in pobili posadko.

Podobno želi Satan, prevarljivi ‚angel luči‘, Božje služabnike oropati dobrega odnosa z Bogom. Hudič lahko uporabi ‚lažne apostole‘ in odpadle »služabnike pravičnosti«, da bi zapeljal nepazljive posameznike. (2. Korinčanom 11:13–15) Toda tako kot je bilo manj verjetno, da bi opreznega in izkušenega kapitana ter posadko zapeljale lažne luči, tudi kristjane, »ki imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim,« težko zapeljejo tisti, ki učijo lažne nauke in škodljive filozofije. (Hebrejcem 5:14; Razodetje 2:2)

Mornarji so s seboj imeli seznam svetilnikov, mimo katerih naj bi pluli. Na tem seznamu so bile opisane značilnosti posameznega svetilnika, tudi njegov edinstveni signal. V The World Book Encyclopedii piše: »Mornarji so, da bi ugotovili, kateri svetilnik vidijo – in potemtakem tudi svoj položaj – opazovali njegove značilnosti in jih primerjali s tistimi, ki so bile navedene na seznamu svetilnikov.« Podobno Božja Beseda pomaga odkritosrčnim ljudem prepoznati pravo čaščenje in prave častilce, in to še posebej v teh zadnjih dneh, ko je Jehova pravo čaščenje povzdignil visoko nad krivo. (Izaija 2:2, 3; Malahija 3:18) V Izaiju 60:2, 3 je takole opisano ostro nasprotje med pravim in krivim čaščenjem: »Tema pokriva zemljo in mrak narode; a nad teboj zasije GOSPOD in slava njegova bode očitna nad teboj. In pridejo narodi k svetlobi tvoji in kralji k svitu, ki ti sije.«

Milijoni iz vseh narodov še naprej pustijo, da jih vodi Jehovova luč, zato na zadnjem delu svojega potovanja ne bodo doživeli brodoloma svoje vere. Še naprej bodo varno krmarili skozi preostale dni te stvarnosti in prispeli v varno pristanišče, v novi svet.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 2 V Svetem pismu ima beseda »‚luč‘ oziroma ‚svetloba‘« številne simbolične oziroma prenesene pomene. Biblija denimo luč povezuje z Bogom. (Psalm 104:1, 2; 1. Janezovo 1:5) S svetlobo je primerjano duhovno razsvetljenje iz Božje Besede. (Izaija 2:3–5; 2. Korinčanom 4:6) Jezus je bil med svojim služenjem na zemlji primerjan z lučjo. (Janez 8:12; 9:5; 12:35) Njegovim sledilcem pa je zapovedano, naj njihova luč sveti. (Matej 5:14, 16)

[Slika na strani 15]

Kristjani podobno kot mornarji pazijo, da jih ne bi zavedle lažne luči