Jehovova beseda je živa

Poudarki Obadijeve, Jonove in Mihove knjige

»PRIKAZEN Obadijeva.« (Obadija 1) S temi besedami se prične Obadijeva biblijska knjiga. Prerok v svoji knjigi, ki jo je napisal leta 607 pr. n. št., o sebi ne pove nič drugega, razen svojega imena. Prerok Jona, ki je svojo knjigo napisal več kot dve stoletji pred Obadijem, odkrito spregovori o tem, kaj je doživel na svoji misijonarski dodelitvi. Miha je deloval kot prerok 60 let, in sicer od 777 do 717 pr. n. št., torej v obdobju med Obadijevim in Jonovim preroškim delovanjem. O sebi pove le to, da je doma iz vasi ,Morasta‘ in da mu je Jehovova beseda prišla »v dneh Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev Judovih«. (Miha 1:1) Da je ta prerok dobro poznal kmečko življenje, je razvidno iz ponazoritev, ki jih je uporabljal, ko je želel poudariti bistvene misli svojega sporočila.

EDOM BO ‚IZTREBLJEN NA VEKOMAJ‘

(Obadija 1–21)

Obadija glede Edoma pravi: »Zavoljo silovitosti, storjene bratu tvojemu Jakobu, te pokrije sramota in iztrebljen boš na vekomaj.« Prerok se še živo spominja, kako so Edomci pred kratkim silovito oziroma nasilno ravnali z Jakobovimi sinovi – Izraelci. Leta 607 pr. n. št., ko so Babilonci uničili Jeruzalem, so Edomci ‚stali ob strani‘ (SSP) in se postavili na stran ‚inostranskih‘ zavojevalcev. (Obadija 10, 11)

V nasprotju z Edomom pa Jakobovo hišo čaka obnova. Obadija v svojem prerokovanju pravi: »Na gori Sion [. . .] bodo ubežniki, to bo sveti kraj.« (Obadija 17, SSP)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

5–8 – Kaj je vredno poudariti glede primerjave Edomovega uničenja s prihodom nočnih razbojnikov in trgačev? Če bi v Edom prišli tatovi, bi pobrali zgolj tisto, kar bi želeli. Če bi prišli trgači, bi za seboj pustili nekaj pridelka za paberkovanje. Ko pa bo Edom padel, bodo »[njegovi] zavezniki« – Babilonci – skrbno poiskali prav vse njegove zaklade in deželo povsem izropali. (Jeremija 49:9, 10)

10 – Kako je bil Edom ‚iztrebljen na vekomaj‘? Kot je bilo prerokovano, je edomski narod, ki je imel svojo vlado in je živel na določenem ozemlju, izginil. Edom je okoli srede šestega stoletja pr. n. št. osvojil babilonski kralj Nabonid. Do četrtega stoletja pr. n. št. so na področju Edoma živeli Nabatejci, Edomci pa so se morali izseliti v južni del Judeje na področje Negeba, ki je kasneje postalo znano kot Idumeja. Potem ko so Rimljani leta 70 n. št. uničili Jeruzalem, so Edomci prenehali obstajati.

 Pouk za nas:

3, 4. Edomci so živeli v raznoliki pokrajini visokih gora in globokih sotesk. Te so jim zagotavljale veliko strateško prednost, zato so si v prevzetnosti domišljali, da so varni in zaščiteni. Toda Jehovovi obsodbi se ne da ubežati.

8, 9, 15. Človeka v Jehovovem dnevu ne moreta zaščititi njegova modrost in fizična moč. (Jeremija 49:7, 22)

12–14. Edomci so svarilen zgled tistim, ki se veselijo težav, ki jih morda doživljajo Božji služabniki. Jehova ne bo mirno prenašal, da se grdo ravna z njegovim ljudstvom.

17–20. Ta prerokba o obnovi, ki je veljala za Jakobove sinove, se je pričela izpolnjevati, ko se je leta 537 pr. n. št. ostanek vrnil iz Babilona v Jeruzalem. Jehovova beseda se vedno uresniči. Njegovim obljubam lahko povsem zaupamo.

»NINIVE BODO RAZDEJANE«

(Jona 1:1–4:11)

Jona ne uboga Jehovove zapovedi, naj gre ‚v Ninive, mesto veliko, in kliče zoper njega [med prebivalci razglasi, NW]‘ sodno sporočilo, temveč pobegne v nasprotno smer. Jehova zažene »močan veter na morje« in uporabi »veliko ribo« ter tako privede Jona nazaj, nakar ga ponovno napoti v asirsko prestolnico. (Jona 1:2, 4; 2:1; 3:1, 2)

Jona pride v Ninive in jasno razglasi naslednje sporočilo: »Še štirideset dni, in Ninive bodo razdejane!« (Jona 3:4) Ljudje se na njegovo oznanjevanje odzovejo pozitivno, zato Jehova mesta ne uniči. Jona tega ne pričakuje, zato se ‚razjezi‘. Jehova uporabi »kloščevino«, da Jona pouči o usmiljenju. (Jona 4:1, 6)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

3:3 – Ali so bile Ninive res tako velike, da je človek potreboval »tri dni«, da jih je prehodil? Da. Nekdaj so k Ninivam verjetno prištevali tudi druge naselbine, od Horsabada na severu do Nimruda na jugu. Obseg ninivskega področja z vsemi okoliškimi naselbinami znaša 100 kilometrov.

3:4 – Ali se je Jona moral naučiti asirščine, da bi lahko oznanjeval Ninivljanom? Jona je morebiti ta jezik že obvladal ali pa je morda čudežno prejel to zmožnost. Druga možnost je, da je svoje jedrnato sporočilo razglašal v hebrejščini, nekdo pa ga je prevajal. Če velja slednje, so njegove besede zbudile še večje zanimanje za sporočilo, ki ga je razglašal.

Pouk za nas:

1:1–3. Če si namenoma vzamemo čas za druge dejavnosti, namesto da bi kar največ sodelovali pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev, je to dokaz napačnih motivov. Kdor tako ravna, tako rekoč beži pred nalogo, ki mu jo je dodelil Bog.

1:1, 2; 3:10. Jehova ni usmiljen le z enim narodom ali raso oziroma z določeno skupino ljudi. »Dobrotljiv je GOSPOD vsem in usmiljenje njegovo gre čez vsa dela njegova.« (Psalm 145:9)

2:1, 11. Trije dnevi in noči, ki jih je Jona preživel v veliki ribi, preroško predstavljajo Jezusovo smrt in vstajenje. (Matej 12:39, 40; 16:21)

2:1, 11; 4:6. Jehova je rešil Jona iz viharnega morja. Bog je tudi ‚pripravil kloščevino in storil, da je zrasla nad Jonom, da mu bode senca nad glavo in ga reši slabe volje‘. Današnji Jehovovi častilci lahko zaupajo svojemu milostnemu Bogu, da jih bo zaščitil in rešil. (Psalm 13:5; 40:11)

2:2, 3, 10, 11. Jehova sliši molitve svojih služabnikov in je pozoren na njihove prošnje. (Psalm 120:1; 130:1, 2)

3:8, 10. Pravemu Bogu »je bilo žal za hudo« oziroma si je premislil glede nesreče,  s katero jim je zagrozil, in »[tega] ni storil«. Zakaj? Ker so se Ninivljani »izpreobrnili od hudobnega pota svojega«. Podobno Bog danes morda ne izvrši obsodbe, če se grešnik iskreno pokesa.

4:1–4. Noben človek ne more Bogu določati, koliko naj bo usmiljen. Bodimo previdni, da ne bi kritizirali Jehovovega usmiljenega ravnanja.

4:11. Jehova potrpežljivo skrbi, da se kraljestveno sporočilo oznanjuje po vsej zemlji, ker se mu smilijo tisti, »ki ne vedo razločka med desnico in levico svojo«, podobno kot se mu je smililo 120.000 Ninivljanov. Ali ni res, da bi se morali tudi nam smiliti ljudje na našem področju in da bi morali goreče sodelovati pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev? (2. Petrovo 3:9)

‚NJIHOVA PLEŠA SE RAZŠIRI‘

(Miha 1:1–7:20)

Miha razkrije grehe Izraelcev in Judov, napove opustošenje njihovih prestolnic in izreče obljubo o obnovi. Samarija bo spremenjena »v grobljo na polju«. Izrael in Juda si zaradi svojega malikovalstva zaslužita »plešo« oziroma sramoto. Njun odhod v ujetništvo pomeni, da se jima bo pleša razširila ‚kakor jastrebu‘, ki ima na glavi le nekaj tankih dlak. Jehova obljubi: »Gotovo te zberem, o Jakob.« (Miha 1:6, 16; 2:12) Zaradi pokvarjenih voditeljev in hudobnih prerokov bo tudi Jeruzalem ‚postal groblja‘. Vendar bo Jehova vseeno »zbral« svoje ljudstvo. Iz ‚Betlehema Efrate‘ bo prišel »tisti, ki ima biti vladar v Izraelu«. (Miha 3:12; 4:12; 5:1)

Ali je Jehova do Izraela krivičen? Ali so njegove zahteve previsoke? Ne. Vse, kar Jehova pričakuje od svojih častilcev, je to, da ‚strežejo pravici, ljubijo usmiljenje in ponižno‘ hodijo s svojim Bogom. (Miha 6:8) Vendar so Mihovi sodobniki postali tako hudobni, da je »najboljši izmed njih [. . .] kakor trnov grm, najpoštenejši [pa] kakor trnje v plotu«, ki zbode in rani vsakogar, ki se mu približa. Toda prerok vpraša: »Kdo je Bog kakor [Jehova]?« (SSP) Bog bo svojemu ljudstvu zopet izkazal usmiljenje in ‚vrgel v morja globočino vse njihove grehe‘. (Miha 7:4, 18, 19)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

2:12 – Kdaj se je izpolnila prerokba o ‚združevanju Izraelovega ostanka‘ (SSP)? Prvič se je izpolnila leta 537 pr. n. št., ko se je judovski preostanek iz babilonskega ujetništva vrnil v svojo domovino. V sodobnem času pa se prerokba izpolnjuje nad »Božjim Izraelom«. (Galačanom 6:16) Od leta 1919 se maziljeni kristjani zbirajo »kakor ovce v stajo« (SSP). Pridružuje se jim tudi »velika množica« ‚drugih ovc‘, zato se še posebej od leta 1935 razlega »velik hrup od množice ljudi«. (Razodetje 7:9; Janez 10:16) Skupaj goreče spodbujajo k pravemu čaščenju.

4:1–4 – Kako Jehova »v poslednjih dneh« ‚razsoja med mnogimi ljudstvi in ureja zadeve med mogočnimi narodi‘ (NW)? Izraza »mnoga ljudstva« in »mogočni narodi« se ne nanašata na narodnostne skupine ali politične organizacije, temveč na posameznike iz vseh narodov, ki postanejo Jehovovi častilci. Jehova razsoja in ureja zadeve, ki so povezane z njihovim odnosom do njega.

 Pouk za nas:

1:6, 9; 3:12; 5:1. Samarijo so Asirci opustošili leta 740 pr. n. št. – v obdobju, ko je živel Miha. (2. kraljev 17:5, 6) Med Ezekijevim vladanjem so Asirci prišli vse do Jeruzalema. (2. kraljev 18:13) To mesto so leta 607 pr.n.št požgali Babilonci. (2. letopisov 36:19) Kot je bilo prerokovano, se je Mesija rodil v ‚Betlehemu Efrati‘. (Matej 2:3–6) Jehovova preroška beseda se vedno izpolni.

2:1, 2. Kako nevarno bi bilo za nas, če bi trdili, da služimo Bogu, a bi v življenju raje dajali prednost bogastvu kot pa ‚kraljestvu in Božji pravičnosti‘. (Matej 6:33; 1. Timoteju 6:9, 10)

3:1–3, 5. Jehova pričakuje od posameznikov, ki med njegovim ljudstvom vodijo, da ravnajo pravično.

3:4. Če želimo, da Jehova odgovori na naše molitve, se ne smemo vdajati grehu oziroma živeti dvojno življenje.

3:8. Našo nalogo, da oznanjujemo dobro novico, del katere so tudi sodna sporočila, lahko opravljamo samo, če nas krepi Jehovov sveti duh.

5:4. Ta mesijanska prerokba nam zagotavlja, da se takrat, ko Božje ljudstvo napadejo sovražniki, na čelo Jehovovega ljudstva postavi »sedem [predstavlja popolnost] pastirjev« in »osem knezov« – precejšnje število sposobnih moških.

5:6, 7. Danes so maziljeni kristjani za mnoge »kakor rosa od GOSPODA« – Božji blagoslov. Tako je zato, ker jih Jehova uporablja, da oznanjujejo kraljestveno sporočilo. »Druge ovce« jih pri tem oznanjevalskem delu dejavno podpirajo tako, da ljudem prinašajo duhovno osvežitev. (Janez 10:16) Kakšno prednost imamo, da lahko sodelujemo pri tem delu, ki druge resnično osvežuje!

6:3, 4. Posnemati bi morali Jehova in biti prijazni ter sočutni celo do tistih, s katerimi je težko shajati ali pa so duhovno šibki.

7:7. Ko se ob koncu te hudobne stvarnosti spoprijemamo s težavami, nas to ne bi smelo potreti. Namesto tega moramo podobno kakor Miha ‚čakati na svojega Boga‘.

7:18, 19. Kakor je Jehova pripravljen odpuščati grehe nam, bi morali biti tudi mi pripravljeni odpuščati tistim, ki grešijo proti nam.

Še naprej »hodimo v imenu« Jehova

Tisti, ki se bojujejo proti Bogu in njegovim služabnikom, ‚bodo iztrebljeni na vekomaj‘. (Obadija 10) Vendar se Jehova lahko odvrne od svoje jeze, če upoštevamo njegovo svarilo in se ‚izpreobrnemo od hudobnih potov‘. (Jona 3:10) »V poslednjih dneh«, to je v teh »zadnjih dneh«, je pravo čaščenje povišano nad vse krive vere in ponižni se stekajo k njemu. (Miha 4:1; 2. Timoteju 3:1) Zato bodimo odločeni, da bomo ‚hodili v imenu GOSPODA, Boga svojega, vedno in vekomaj‘. (Miha 4:5)

Kakšen dragocen pouk lahko najdemo v Obadijevi, Jonovi in Mihovi knjigi! Čeprav so bile napisane pred več kot 2500 leti, je njihovo sporočilo še vedno »živ[o] in ima močan vpliv«. (Hebrejcem 4:12)

[Slika na strani 13]

Obadija je za Edom prerokoval: ‚Iztrebljen bo na vekomaj.‘

[Slika na strani 15]

Tudi mi lahko podobno kakor Miha ‚čakamo Boga‘

[Slika na strani 16]

Oznanjevanje je prednost, ki bi jo morali zelo ceniti