Preiskujmo »Božje globočine«

»Duh vse preiskuje, tudi Božje globočine.« (1. KORINČANOM 2:10)

1. Navedite nekaj biblijskih resnic, ki novega biblijskega učenca navdajo z veseljem.

VEČINA izmed nas, članov krščanske občine, se lahko spominja, kakšno veselje smo občutili, ko smo spoznali resnico. Odkrili smo, zakaj je Božje ime tako pomembno, zakaj Bog dopušča trpljenje, zakaj gredo nekateri v nebesa in kaj bo zvestemu človeštvu prinesla prihodnost. Morda smo že pred tem preiskovali Biblijo, vendar so nam te informacije ostale skrite, tako kakor so skrite večini ljudi po svetu. Bili smo podobni človeku, ki strmi v vodo in skuša opazovati koralni greben. Ker nima ustreznih pripomočkov, večina lepega, kar je pod vodno gladino, ostaja skrita njegovim očem. Če pa ima potapljaško masko oziroma čoln s steklenim dnom, lahko z navdušenjem opazuje živopisne korale, ribe, morske vetrnice in druga osupljiva bitja živih barv, ki jih prej ni mogel videti. Podobno je bilo z nami. Ko nam je nekdo pomagal, da smo pričeli razumeti Sveto pismo, smo prvikrat v življenju dobili bežen vpogled v »Božje globočine«. (1. Korinčanom 2:8–10)

2. Zakaj se bomo lahko večno veselili spoznavanja Božje Besede?

² Ali naj bi bili zadovoljni zgolj z bežnim vpogledom v biblijsko resnico? Izraz »Božje globočine« med drugim pomeni to, da poznamo Božjo modrost, ki jo sveti duh odkriva kristjanom, drugim pa ostaja skrita. (1. Korinčanom 2:7) Božja modrost je resnično brezmejna in če jo preiskujemo, lahko okusimo veliko veselja! O modrosti Božjega ravnanja  nikoli ne bomo vedeli vsega. Veselje, ki smo ga občutili, ko smo prvič spoznali temeljne biblijske nauke, bo lahko za vedno ostalo v našem srcu, če bomo še naprej neutrudno preiskovali »Božje globočine«.

3. Zakaj bi morali dodobra poznati razloge za svoje verovanje?

³ Zakaj pa moramo te »globočine« dobro poznati? Zato ker ni dovolj, da samo vemo, v kaj verjamemo, vedeti moramo tudi, zakaj v to verjamemo – torej moramo poznati temeljne razloge za svoje verovanje – saj si bomo tako utrjevali vero in zaupanje. Sveto pismo nam naroča, naj uporabljamo ‚razum‘, »da bi se prepričali, kaj je dobra, sprejemljiva in popolna Božja volja«. (Rimljanom 12:1, 2) Če razumemo, zakaj Jehova želi, da živimo na določen način, to lahko utrdi našo odločenost, da ga bomo ubogali. Če bomo torej poznali »Božje globočine«, nas bo to okrepilo, da se bomo lahko uprli skušnjavi, da bi kaj zagrešili, in nas spodbudilo, da bomo ‚goreči za dobra dela‘. (Titu 2:14)

4. Kaj vse spada k preučevanju Biblije?

⁴ Da bi Božje globočine lahko razumeli, moramo preučevati. Vendar preučevanje ne pomeni, da nekaj površno preberemo, temveč da skrbno preiskujemo informacije in skušamo uvideti, kako se prilegajo vzorcu, ki ga že poznamo. (2. Timoteju 1:13) Pomeni, da dojamemo, zakaj je nekaj napisano, tako kot je. Pri preučevanju Biblije naj bi tudi poglobljeno premišljevali o tem, kako bi lahko naučeno uporabili tako, da bi se v življenju modro odločali in pomagali drugim. In glede na to, da je »vse Pismo [. . .] navdihnjeno od Boga in koristno«, ne bi smeli pri preučevanju zanemarjati nobene »besede, ki prihaja iz Jehovovih ust«. (2. Timoteju 3:16, 17; Matej 4:4) Preučevanje Biblije resda lahko terja veliko truda, vendar pa nam lahko prinese tudi veliko veselja! Poleg tega razumeti »Božje globočine« nikakor ni pretežko.

Jehova pomaga krotkim razumeti ‚svoje globočine‘

5. Kdo lahko razume »Božje globočine«?

⁵ Četudi v šoli morda niste ravno blesteli in vam preučevanje ni v navadi, ne bi smeli misliti, da ‚Božjih globočin‘ nikoli ne boste mogli dojeti. Jehova med Jezusovo zemeljsko službo svojega namena ni odkrival modrim in razumnim, temveč neizobraženim in preprostim, ki so bili dovolj ponižni, da so se učili od Božjega služabnika. V primerjavi z ljudmi, ki so se šolali, so bili videti kakor otročiči. (Matej 11:25; Apostolska dela 4:13) Apostol Pavel je glede tega, kar »je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo«, sokristjanom napisal: »Bog nam je namreč to razodel po svojem duhu, saj duh vse preiskuje, tudi Božje globočine.« (1. Korinčanom 2:9, 10)

6. Kaj pomeni to, kar piše v Prvem pismu Korinčanom 2:10?

⁶ Kako Božji duh »vse preiskuje, tudi Božje globočine«? Jehova ne odkriva resnice vsakemu kristjanu posebej, temveč po svojem duhu vodi svojo organizacijo, ki njegovemu enotnemu ljudstvu pomaga razumeti Biblijo. (Apostolska dela 20:28; Efežanom 4:3–6) Vse občine po svetu imajo bolj ali manj enak program preučevanja Biblije. V nekaj letih preučijo vse biblijske nauke. Sveti duh po občini  pomaga ljudem, da si pridobijo stališče, ki ga potrebujejo, da bi lahko razumeli »Božje globočine«. (Apostolska dela 5:32)

Kaj spada k ‚Božjim globočinam‘

7. Zakaj mnogi ne razumejo ‚Božjih globočin‘?

⁷ Ne bi smeli misliti, da so »Božje globočine« vselej težko razumljive. Resda so za večino ljudi te »globočine« skrite, vendar ne zato, ker bi se bilo do Božje modrosti preveč težko dokopati, temveč zato, ker Satan ljudi zavaja, tako da nočejo sprejeti pomoči, ki jim jo ponuja Jehova po svoji organizaciji. (2. Korinčanom 4:3, 4)

8. Katere Božje globočine je imel Pavel v mislih v tretjem poglavju Pisma Efežanom?

⁸ Iz tretjega poglavja Pavlovega pisma Efežanom je razvidno, da k ‚Božjim globočinam‘ spadajo številne resnice, ki jih večina izmed Jehovovega ljudstva prav dobro pozna: na primer kdo je obljubljeno Seme, to, da so izmed človeštva izbrani nekateri, ki upajo, da bodo živeli v nebesih, in kaj je Mesijansko kraljestvo. Pavel je napisal: »V drugih rodovih ta skrivnost človeškim sinovom ni bila razkrita, tako kakor je bila zdaj po duhu razodeta njegovim svetim apostolom in prerokom, namreč da naj bi bili pripadniki drugih narodov – v zedinjenosti s Kristusom Jezusom [. . .] – sodediči, deli istega telesa in sodeležniki obljube.« Pavel je dejal, da je dobil nalogo ljudem omogočiti, »da vidijo, kako se upravlja s sveto skrivnostjo, ki je že vse od daljne preteklosti skrita v Bogu«. (Efežanom 3:5–9)

9. Zakaj je to, da razumemo »Božje globočine«, za nas prednost?

⁹ Pavel je zatem pojasnil, da Bog hoče, da bi tudi v ‚nebeških prostorih po občini spoznali nadvse raznoliko Božjo modrost‘. (Efežanom 3:10) Angeli se lahko učijo tudi iz tega, da vidijo in doumejo, kako modro Jehova ravna s krščansko občino. Kakšno prednost imamo, da lahko razumemo to, kar zanima same angele! (1. Petrovo 1:10–12) Nadalje je Pavel dejal, da bi morali ‚skupaj z vsemi svetimi popolnoma dojeti, kaj je širina, dolžina, višina in globina‘ krščanske vere. (Efežanom 3:11, 18) Poglejmo si sedaj nekaj primerov Božjih globočin, o katerih morda še nismo premišljevali.

Nekateri primeri Božjih globočin

10., 11. Kdaj je Jezus glede na Sveto pismo postal glavni del ‚semena‘ Božje nebeške ‚žene‘?

¹⁰ Vemo, da je Jezus glavni del ‚semena‘ Božje nebeške ‚žene‘, omenjene v Prvi Mojzesovi knjigi 3:15. Da bi to prerokbo še bolje razumeli, se lahko vprašamo: ‚Kdaj je Jezus postal obljubljeno Seme – preden je prišel na zemljo, takrat, ko se je rodil kot človek, ob krstu ali ko je bil obujen od mrtvih?‘

¹¹ Bog je obljubil, da bo nebeški del njegove organizacije, ki je v prerokbi poimenovan z »žena«, rodil Seme, ki bo kači strlo glavo. Vendar je preteklo več tisoč let, Božja žena pa še vedno ni rodila Semena, ki bi bilo sposobno uničiti Satana in njegova dela. Zato je bila v Izaijevi prerokbi opisana kot »nerodovitna« in ‚žalostna v srcu‘. (Izaija 54:1, 5, 6) Čez čas pa se je v Betlehemu rodil Jezus. Toda Jehova je šele po njegovem krstu, ko je bil rojen z duhom in je tako postal njegov duhovni sin, glede njega razglasil: »To je moj Sin.« (Matej 3:17; Janez 3:3) Glavni del ‚semena‘ žene se je končno pojavil. Kasneje so bili tudi Jezusovi sledilci maziljeni in rojeni s svetim duhom. Jehovova ‚žena‘, ki se je tako dolgo imela za takšno, ‚ki ni rodila‘, je sedaj lahko končno ‚prepevala‘ od radosti. (Izaija 54:1; Galačanom 3:29)

12., 13. Kateri svetopisemski stavki pokažejo, da ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ sestavljajo vsi maziljeni kristjani na zemlji?

¹² Naslednji primer Božjih globočin, ki nam je bil razkrit, pa je povezan s tem, da se je Bog namenil izmed človeštva izbrati 144.000 posameznikov. (Razodetje 14:1, 4) Prepričani smo, da ‚zvestega in preudarnega sužnja‘,  za katerega je Jezus dejal, da bo njegove služabnike oskrboval s »hrano« ob pravem času, sestavljajo vsi maziljeni posamezniki, ki živijo na zemlji ob katerem koli času. (Matej 24:45) Kateri biblijski stavki pa dokazujejo, da je to res? Kaj če je imel Jezus v mislih vsakega posameznega kristjana, ki z duhovno hrano krepi svoje brate in sestre?

¹³ Bog je Izraelskemu narodu rekel: »Vi ste priče moje [. . .] in hlapec moj, ki sem ga izvolil.« (Izaija 43:10) Toda 11. nisana leta 33 n. št. je Jezus izraelskim voditeljem dejal, da je Bog zavrgel njihov narod in da ga noče več za svojega služabnika. Rekel jim je: »Božje kraljestvo se vam bo vzelo in dalo narodu, ki rojeva njegove sadove.« Množicam pa je rekel: »Glejte! Vaša hiša je zapuščena in prepuščena vam.« (Matej 21:43; 23:38) Izrael, kot Jehovov suženj, ni bil niti zvest niti preudaren. (Izaija 29:13, 14) Ko je Jezus kasneje istega dne vprašal »Kdo je pravzaprav zvesti in preudarni suženj?« je s tem dejansko hotel vprašati ‚Kateri preudarni narod bo nadomestil Izrael in postal Božji zvesti suženj?‘. Na to je odgovoril apostol Peter, ko je občini maziljenih kristjanov napisal: »Vi pa ste [. . .] ‚svet narod, ljudstvo za posebno last‘.« (1. Petrovo 1:4; 2:9) Ta duhovni narod, ‚Božji Izrael‘, je postal Jehovov novi suženj. (Galačanom 6:16) Tako kakor so vsi člani starega Izraela sestavljali enega ‚hlapca‘ oziroma služabnika, tako tudi vsi maziljeni kristjani, ki živijo na zemlji ob katerem koli času, sestavljajo enega ‚zvestega in preudarnega sužnja‘. Kakšno prednost imamo, da dobivamo »hrano« od Božjega sužnja!

Osebno preučevanje nam je lahko v veselje

14. Zakaj nam preučevanje prinaša več veselja kakor zgolj branje Biblije?

¹⁴ Ali nismo veseli, kadar izvemo kaj novega iz Svetega pisma in se nam ob tem okrepi vera? Ravno zato nam je lahko preučevanje, in ne zgolj branje Biblije, v tolikšno veselje. Kadar torej berete krščanske publikacije, se vprašajte: ‚Kako se to pojasnilo sklada s tem, kar sem doslej že vedel o tej temi? Katerih dodatnih svetopisemskih stavkov ali dokazov, ki podpirajo to, kar piše v članku, se še lahko spomnim?‘ Če vidite, da bi o tem morali raziskati še kaj več, si zapišite vprašanje, na katero bi radi dobili odgovor, in ga raziščite pri enem svojih naslednjih preučevanj.

15. Preučevanje katerih tem bi nas lahko razveseljevalo in kaj lahko storimo, da bi nam to trajno koristilo?

¹⁵ Katere preučevalne teme bi vam lahko prinesle veselje ob spoznanju česa novega? Veliko se recimo lahko naučimo ob poglobljenem razčlenjevanju zavez, ki jih je Jehova sklenil v dobro človeštva. Vero si lahko okrepimo s tem, da preučujemo prerokbe, ki se nanašajo na Jezusa Kristusa, oziroma da od vrstice do vrstice pregledujemo katero od preroških biblijskih knjig. Poglobimo pa si jo lahko tudi tako, da pregledujemo sodobno zgodovino Jehovovih prič, ki je zapisana v knjigi Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom, ki je na voljo v nekaterih svetovnih jezikih. * Po pregledovanju člankov »Vprašanja bralcev«, ki izhajajo v reviji Stražni stolp, pa boste nedvomno še bolje razumeli nekatere biblijske stavke. Še posebej  bodite pozorni na to, zaradi katerih svetopisemskih razlogov so v članku prišli do določenega sklepa. Tako boste lahko šolali svojo »zmožnost zaznavanja« in si pridobivali sprevidevnost. (Hebrejcem 5:14) Med preučevanjem si delajte zapiske, bodisi v osebni izvod Biblije ali pa na kak list papirja, tako da bo lahko to, kar boste preučevali, trajno koristilo vam in tistim, ki jim boste utegnili pomagati.

Pomagajmo mladim, da jim bo preučevanje Biblije v veselje

16. Kako lahko mladim pomagate, da bi jim bilo preučevanje Biblije v veselje?

¹⁶ K temu, da bi otroci imeli duhovni tek, lahko veliko pripomorejo njihovi starši. Ne podcenjujte sposobnosti vaših otrok, češ da ne morejo razumeti Božjih globočin. Če ste jim dali nalogo, naj raziščejo neko temo, o kateri boste razpravljali na družinskem preučevanju Biblije, jih lahko takrat vprašate, kaj so se naučili. Del družinskega preučevanja lahko namenite tudi praktičnemu pouku, pri katerem otroke učite, kako zagovarjati svoje prepričanje in dokazovati, da je to, kar se učijo, resnica. Z brošuro Oglejmo si dobro deželo * pa jih lahko poučujete tudi o zemljepisnih krajih iz Biblije in skupaj z njimi odkrijete kakšne podrobnosti v zvezi s tem, kar se trenutno obravnava pri tedenskem branju Biblije.

17. Zakaj moramo biti pri osebnem preučevanju Biblije uravnovešeni?

¹⁷ Osebno preučevanje Biblije nas lahko močno prevzame in nam tudi okrepi vero, vendar bi morali paziti, da nam ne bi vzelo časa, ki naj bi ga namenili pripravi na občinske shode. Jehova nas namreč tudi na shodih poučuje po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘. Po drugi strani pa nam dodatno raziskovanje lahko pomaga pri tem, da smiselno komentiramo, denimo na občinskem preučevanju knjige ali pa pri poudarkih tedenskega branja Biblije v Teokratični strežbeni šoli.

18. Zakaj je to, da si prizadevamo preučevati »Božje globočine«, zares vredno?

¹⁸ Če poglobljeno preučujemo Božjo Besedo, se lahko z Jehovom še bolj zbližamo. Biblija prikaže vrednost takšnega preučevanja s temi besedami: »Modrost je obrana [zaščita, NW] in denar je obrana [zaščita, NW], toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.« (Propovednik 7:12) Potemtakem je zares vredno, da si prizadevamo še bolje razumeti duhovne reči. V Bibliji je namreč za tiste, ki to počnejo, tole zagotovilo: »Dosežeš spoznanje Božje.« (Pregovori 2:4, 5)

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasnite?

• Kaj so »Božje globočine«?

• Zakaj naj ne bi nikoli nehali preučevati Božjih globočin?

• Zakaj lahko vsi kristjani okusimo veselje, ki ga človek občuti, kadar razume katero od ‚Božjih globočin‘?

• Kaj lahko storimo, da bi nam »Božje globočine« še bolj koristile?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 28]

Kdaj je Jezus postal obljubljeno Seme?

[Slika na strani 31]

Starši lahko dajo otrokom nalogo, naj raziščejo temo, o kateri bodo razpravljali pri družinskem pouku