Kaj daje vašemu življenju smisel?

KENNY je delal za zelo uspešno posredniško podjetje, vozil se je z dragim avtomobilom in imel v lasti stanovanje v bogatem predelu velikega mesta. Kot izkušen padalec je užival v vznemirjenju, ki mu ga je prinašalo prosto padanje z višine več tisoč metrov. Izpopolnjeno življenje? Kot je pisalo v The Wall Street Journalu, je glede tega dejal: »Sedaj sem star 45 let in moje življenje nima nobene prave prihodnosti. [. . .] Napolnjuje ga praznina.«

Elyn si je zelo prizadevala, da bi postala vrhunska drsalka. Končno ji je uspelo priti na vrh. Požela je vso slavo, ki si jo je želela. »Toda kje je vsa ta sreča, ki naj bi jo občutila?« je tarnala. »Počutila sem se zelo osamljeno. Nazadnje bi se postarala, in čeprav sem bila finančno preskrbljena, bi bilo moje življenje precej prazno, če je to res vse, za kar naj živim.«

 Hideo, ki je bil poznan po tem, da ima izurjeno oko za barve, je živel za svoja umetniška dela. Umetnin ni prodajal, ker je menil, da bi tako omadeževal svojo umetniško značajnost. Proti koncu svojega 98 let dolgega življenja je večino umetnin podaril nekemu muzeju. Življenje je posvetil umetnosti. Vendar tudi on ni bil zadovoljen, saj je menil, da bi potreboval celo večnost, da bi se izpopolnil v slikarstvu.

Nekateri ljudje pa si zelo prizadevajo, da bi pomagali drugim. Poglejmo si na primer nekega filmskega producenta v Hollywoodu. Kot podpredsednik ene največjih filmskih družb v Združenih državah Amerike se je gibal v družbi slavnih ljudi in živel v razkošni soseski. Ko je bil na počitnicah v Kambodži, je med večerjo v neki kavarni v Phnom Penhu k njemu prišla deklica in ga prosila za denar. Dal ji je dolar in neko gazirano brezalkoholno pijačo. Deklica je bila zadovoljna. Toda naslednji večer je bila zopet tam in ponovno prosjačila. Uvidel je, da je treba narediti nekaj več kot le to, da ji da denar.

Leto dni kasneje se je ta producent odločil, da bo spremenil svojo kariero – ne bo več delal za zabavno industrijo, temveč bo pomagal revnim v Kambodži. Ustanovil je šolo, ki nudi zavetje, hrano in izobraževanje. Toda v njem se nenehno bije boj – boj med veseljem in zadovoljstvom zaradi tega, kar dela, ter med obupom in razočaranjem, ki ju občuti zaradi vedno večjih problemov, s katerimi se mora spopadati.

Vsi štirje omenjeni posamezniki so mislili, da vedo, za kaj živijo. Toda ko so končno dosegli cilj, za katerega so tako trdo garali, so občutili praznino. Za kaj živite vi? Čemu dajete v življenju prednost? Ali ste prepričani, da pozneje v življenju ne boste obžalovali tega, kako živite danes?