Ljudje z vsega sveta postajajo enotni – kako?

KAKO bi pojasnili besedo »enotnost«? Za nekatere ta pojem preprosto pomeni nasprotje nesloge oziroma sporov. Če več narodov podpiše sporazum in se strinja z mirovnimi določili, bi lahko rekli, da so enotni. Toda ali je to res? Ne vedno.

Razmislimo: V preteklosti so podpisali že na tisoče mirovnih pogodb in jih tudi prekršili. Zakaj pa? Pogosto zato, ker je voditeljem pomembnejše to, da imajo nadvlado nad drugimi, kakor pa mir in enotnost. Poleg tega se nekateri narodi bojijo, kaj bi se zgodilo, če bi bili v primerjavi z drugimi vojaško šibkejši.

Zato zgolj dejstvo, da neki državi nista v vojni, še ne pomeni, da živita v miru. Konec koncev, ali lahko rečemo, da sta moška, ki drug v drugega merita s pištolo, med seboj v miru, ker pač še nobeden od njiju ni pritisnil na petelina? To bi bilo naravnost smešno! Toda v prav takšnem položaju so danes mnogi narodi. Zaradi vse večjega nezaupanja se mnogi bojijo, da bo orožje nekega dne tudi uporabljeno. Kako pa skušajo države preprečiti takšno katastrofo?

Ovira na poti do enotnosti je strah pred jedrskim orožjem

Mnogi stavijo svoje upe na Sporazum o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Ta pogodba iz leta 1968 državam članicam, ki nimajo jedrskega orožja, prepoveduje, da bi ga izdelale, tistim državam, ki to orožje imajo, pa prepoveduje, da bi ga razširjale. Cilj te pogodbe, ki jo je doslej podpisalo več kot 180 držav, je, da bi sčasoma dosegli popolno razorožitev.

Naj se ta cilj zdi še tako plemenit, pa NPT v očeh nekaterih ni nič drugega kot poskus, da bi nekaterim državam preprečili vstop v »jedrski klub« – jih odvrnili od tega, da bi jedrsko orožje sploh izdelale. Zato se mnogi bojijo, da bi nekatere države podpisnice sčasoma pričele dvomiti o pravilnosti svoje odločitve. In res, nekaterim državam se zdi skrajno nepošteno, da ne smejo razvijati jedrskega orožja, ki bi jim po njihovem mnenju zagotavljalo varnost.

 Vse skupaj pa je še bolj zapleteno (in morda tudi bolj nevarno) zaradi dejstva, da nobenemu narodu ni prepovedano pridobivati jedrsko energijo. Zato se nekateri bojijo, da države, ki jedrsko energijo domnevno uporabljajo v miroljubne namene, v resnici na skrivaj izdelujejo jedrsko orožje.

Določila NPT pa utegnejo kršiti tudi tiste države, ki že imajo jedrsko orožje. Po mnenju kritikov je od močno oboroženih držav naivno pričakovati, da bodo zmanjšale svojo zalogo orožja, kaj šele da bi se mu povsem odpovedale. »Da bi se kaj takega uresničilo,« piše v nekem viru, »bi morale države, ki so med seboj trenutno v sporu, vzpostaviti takšen prijateljski odnos in zaupanje, [da je težko verjeti], da se bo to kdaj zgodilo.«

Človeška prizadevanja, da bi vzpostavili enotnost – pa naj so še tako iskrena – se vedno znova izkažejo za neuspešna. Tiste, ki preučujejo Božjo Besedo, Biblijo, to ne preseneča, saj v njej piše: »Ni [. . .] v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23) Biblija tudi odkrito pove: »Je pot, ki se zdi ravna človeku, njen konec pa je pot v smrt.« (Pregovori 16:25) Človeške vlade so torej pri tem, da bi dosegle enotnost, zelo omejene. Vendar upanje, da bo svet kdaj enoten, kljub temu obstaja.

Kdo bo vzpostavil pravo enotnost

V Bibliji je zapisana Božja obljuba, da bo na svetu nekoč vladala enotnost – vendar ne po zaslugi ljudi. To, česar ne more doseči noben človek, bo dosegel Stvarnik, ki se je namenil, da bodo ljudje po vsem svetu živeli v miru. Nekaterim se to morda zdi nestvarno. Toda Božji namen je že od samega začetka ta, da bo človeštvo živelo v miru in slogi. * Mnogi svetopisemski stavki dokazujejo, da Stvarnik od svojega namena, da človeštvo zedini, ni odstopil. Poglejmo si nekaj primerov:

• »Pridite, glejte dela GOSPODOVA, kakšno pustošenje [kakšne osupljive dogodke, NW] je naredil na zemlji. Vojske mirí tja do krajev zemlje, lok lomi in sulico krši, bojne vozove sežiga z ognjem.« (PSALM 46:8, 9)

• »Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.« (IZAIJA 11:9)

• »Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh in ljudstva svojega sramoto odpravi z vse zemlje. Kajti govoril je GOSPOD.« (IZAIJA 25:8)

• »Po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih bo bivala pravičnost.« (2. PETROVO 3:13)

 • »Obrisal jim bo [Bog] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.« (RAZODETJE 21:4)

Na te obljube se lahko zanesemo. Zakaj? Ker ima Bog Jehova kot Stvarnik oblast in moč, da med ljudmi vzpostavi enotnost. (Luka 18:27) Poleg tega si to tudi želi narediti. Biblija pravzaprav razkriva, da je »v soglasju [z Bogom] [. . .], da se spet vse zbere v Kristusu, to, kar je v nebesih in kar je na zemlji«. (Efežanom 1:8–10)

To, kar Bog obljublja glede ‚nove zemlje‘, v kateri »bo bivala pravičnost«, niso samo pobožne želje. (2. Petrovo 3:13) Glede svojih obljub izjavlja: »Ne povrne se [moja beseda] k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Izaija 55:11)

Enotni zaradi Božje Besede

Kot smo omenili v prejšnjem članku, je religija na ljudi pogosto vplivala razdiralno, namesto da bi jih zedinjala. Če verjamemo v Stvarnika, bi se morali ob tem resno zamisliti. Ali ne bi bilo logično pričakovati, da bodo njegovi častilci živeli med seboj v miru in enotnosti? O tem ni nobenega dvoma!

Razdiralni vpliv religije na človeštvo nikakor ni v sozvočju z Bogom Jehovom niti njegovo Besedo. Očitno pa je to jasen pokazatelj, od kod izvirajo religije, ki namesto Božjega namena podpirajo človeška prizadevanja za mir. Jezus je verske voditelje svojih dni imenoval »hinavci« in jim rekel: »Izaija je čisto prav prerokoval o vas, ko je rekel: ‚To ljudstvo mi izkazuje čast s svojimi ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene. Zaman me častijo, saj so njihovi nauki le človeške zapovedi.‘« (Matej 15:7–9)

Nasprotno pa pravo čaščenje prispeva k enotnosti. Prerok Izaija je napovedal: »Zgodi se v poslednjih dneh, da bo gora hiše GOSPODOVE trdno postavljena na vrhu drugih gorá in povišana nad hribe, in vsi narodi se bodo stekali k njej. In on bo sodil med narodi in pravico izvršil mnogim ljudstvom. In pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« (Izaija 2:2, 4)

Jehovove priče po več kot 230 deželah sveta upoštevajo smernice, ki jim jih glede enotnosti daje Bog Jehova. Na čem pa temelji njihova enotnost? Apostol Pavel je napisal: »Oblecite ljubezen, ker je popolna vez.« (Kološanom 3:14) Beseda, ki jo je Pavel tukaj uporabil in je prevedena z »vez«, se lahko nanaša tudi na vezi v človeškem telesu. Te vezi so močne kakor vrvi in opravljajo dve življenjsko pomembni funkciji. Podpirajo telesne organe, da ostajajo na svojem mestu, in med seboj povezujejo kosti.

Zelo podobno je z ljubeznijo. To ni le lastnost, ki ljudi odvrača od tega, da bi koga ubili. Ljubezen, kakršno je imel Kristus, omogoča posameznikom iz različnih družbenih okolij, da med seboj mirno sodelujejo. Spodbuja jih denimo k temu, da živijo v skladu s tako imenovanim zlatim pravilom. Glede na zapis v Matejevem evangeliju 7:12 je Jezus Kristus rekel: »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« Mnogim je z upoštevanjem teh besed uspelo premagati predsodke.

»Če bo med vami vladala ljubezen«

Jehovove priče so odločeni jasno kazati, da so sledilci Jezusa Kristusa, zato upoštevajo njegove besede: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Janez 13:35) Takšna ljubezen se ob rasnih in političnih nemirih kaže na prav osupljive načine. Jehovove priče so jo denimo pokazali med genocidom v Ruandi leta 1994. Priče plemena Hutu so celo tvegali  svoje življenje za to, da so zaščitili svoje tutsijske brate in sestre!

Seveda ne bi bilo stvarno pričakovati, da bodo narodi sveta pričeli tako ljubiti drug drugega, da bo na svetu zavladala enotnost. Biblija odkriva, da jo bo ob svojem času vzpostavil Bog. Toda posamezniki si že sedaj lahko oblečejo ljubezen in dosežejo medsebojno enotnost.

V preteklem letu so Jehovove priče porabili več kot milijardo ur za to, da so obiskovali ljudi ter se z njimi pogovarjali o Bibliji in o tem, kakšno vrednost ima v našem življenju v tem sodobnem času. Zaradi točnega spoznanja Božje Besede so milijoni postali enotni, tudi takšni ljudje, ki so nekoč do drugih gojili sovraštvo. Med njimi so denimo Arabci in Judje, Armenci in Turki, Nemci in Rusi, če jih omenimo samo nekaj.

Ali bi želeli izvedeti več o tem, kako Božja Beseda, Biblija, ljudi združuje? Če je tako, prosimo poiščite Jehovove priče v vašem kraju ali pišite na naslov z 2. strani te revije.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Podpisali so že na tisoče mirovnih pogodb in jih tudi prekršili

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

Posameznikom uspeva z upoštevanjem biblijskih načel doseči to, česar človeške vlade ne morejo

[Slika na strani 5]

Božja Beseda odkriva, kdo bo vzpostavil pravo enotnost

[Slika na strani 7]

Hutuji in Tutsiji, ki so Jehovove priče, skupaj gradijo prostor za čaščenje