Jehovova beseda je živa

Poudarki Hagajeve in Zaharijeve knjige

PIŠE se leto 520 pr. n. št. Minilo je 16 let, odkar so Judje, ki so se vrnili iz babilonskega ujetništva, položili temelje Jehovovega templja v Jeruzalemu. Toda templja niso dokončali, poleg tega so jim gradnjo prepovedali. Jehova je postavil za svojega preroka Hagaja, dva meseca pozneje pa še Zaharija, da bi ljudem sporočala njegovo besedo.

Hagaj in Zaharija imata skupen cilj: ljudi spodbuditi, da se ponovno lotijo gradnje templja. Njuna prizadevanja so uspešna, saj je tempelj pet let pozneje dokončan. To, kar sta Hagaj in Zaharija sporočala, najdemo v biblijskih knjigah, ki sta poimenovani po njiju. Hagajeva knjiga je bila dokončana leta 520 pr. n. št., Zaharijeva pa 518 pr. n. št. Kakor njima je Bog tudi nam dal delo, ki mora biti opravljeno pred koncem sedanje stvarnosti. To je oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev. Poglejmo, kako sta nam lahko pri tem v spodbudo Hagajeva in Zaharijeva knjiga.

»PAZITE NA SVOJA POTA!«

(Hagaj 1:1–2:23)

Hagaj v 112 dneh izreče štiri sporočila, ki spodbujajo k ukrepanju. Prvo se glasi: »Pazite na svoja pota! Pojdite v gore in pripeljite lesa in zidajte hišo! To mi bode prijetno in se oslavim, pravi GOSPOD.« (Hagaj 1:7, 8) Po tej spodbudi se ljudje lotijo dela. Drugo sporočilo pa vsebuje naslednjo Jehovovo obljubo: »To hišo napolnim s slavo.« (Hagaj 2:7)

Iz tretjega sporočila spoznamo, da je bilo ‚ljudstvo in vse delo njihovih rok‘ zaradi tega, ker so zanemarjali delo pri templju, v Jehovovih očeh nečisto. Vendar je Jehova obljubil, da jih bo od tistega dne, ko bodo začeli obnavljati tempelj, »blagoslavljal«. Četrto sporočilo pa odkriva, da bo Jehova ‚uničil moč kraljestvom poganov‘, guvernerja Zerubabela pa bo naredil za »pečatni prstan«. (Hagaj 2:14, 19, 22, 23)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:6 – Kaj pomeni izraz »pijete, pa se ne napijete«? Ta izraz je preprosto nakazoval  na to, da bo primanjkovalo vina. Ker ljudje niso imeli Jehovovega blagoslova, so pridelali zelo malo vina. Vsekakor ga je bilo premalo, da bi se lahko z njim opijanili.

2:6, 7, 21, 22 – Kdo ali kaj povzroča potresanje in kakšne so posledice tega? Jehova ‚potresa vse narode‘ z oznanjevanjem kraljestvenega sporočila po vsem svetu. Zaradi oznanjevanja se tudi stekajo »dragocenosti vseh narodov« v Jehovovo hišo in jo tako napolnjujejo s slavo. V prihodnosti pa bo »GOSPOD nad vojskami« potresel »nebo in zemljo in morje in suhoto« – odstranil bo vso današnjo hudobno stvarnost. (Hebrejcem 12:26, 27)

2:9, SSP – Kako je bila lahko ‚slava poslednje [Jehovove] hiše večja, kakor je bila slava prve‘? To se je zgodilo v vsaj treh pogledih: v številu let, kolikor je tempelj obstajal, v tem, kdo je v templju učil, in v številu teh, ki so prihajali v tempelj častit Jehova. Slavni Salomonov tempelj je obstajal 420 let (od 1027 pr.n.št do 607 pr. n. št.), ‚poslednja hiša‘ pa več kot 580 let (odkar je bila dokončana leta 515 pr. n. št. do njenega razrušenja leta 70 n. št.). Poleg tega je v tej ‚poslednji hiši‘ poučeval Mesija, Jezus Kristus, in vanjo se je stekalo k čaščenju Boga več ljudi kakor v ‚prvo‘. (Apostolska dela 2:1–11)

Pouk za nas:

1:2–4. Ne smemo dovoliti, da bi zaradi nasprotovanja našemu oznanjevalskemu delu nehali ‚iskati najprej kraljestvo‘ in se pričeli predvsem posvečati lastnim željam in ciljem. (Matej 6:33)

1:5, 7. Modro ravnamo, če ‚pazimo na svoja pota‘ in razmišljamo, kako to, kar počnemo v svojem življenju, vpliva na naš odnos z Bogom.

1:6, 9–11; 2:14–17. Judje v Hagajevih dneh so trdo delali za lastne potrebe, vendar niso uživali sadov svojega truda. Ker so zanemarjali tempelj, jih Bog ni blagoslavljal. Najsi imamo v gmotnem pogledu malo ali veliko, ne pozabimo, da bi morali v življenju dajati prednost duhovnim dejavnostim in služiti Bogu iz vse duše, saj je »blagoslov GOSPODOV [tisti, ki] bogatí«. (Pregovori 10:22)

2:15, 18, SSP. Jehova je Judom prigovarjal, naj gledajo naprej, naj se ne spominjajo pretekle nedejavnosti, temveč naj se osredinijo na gradnjo. Tudi mi bi si morali prizadevati, da bi imeli pri čaščenju Boga svoj pogled usmerjen naprej.

»NE Z MOČJO, AMPAK PO MOJEM DUHU«

(Zaharija 1:1–14:21)

Zaharija prične svojo preroško dejavnost tako, da Jude povabi, naj se ‚izpreobrnejo h GOSPODU‘. (Zaharija 1:3) Z osmimi videnji, ki jih zatem posreduje ljudem, dobijo zagotovilo, da Bog gradnjo templja podpira. (Glej okvir »Osem Zaharijevih videnj v prispodobah«.) Templja jim ne bo uspelo dokončati »ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu«, je rekel Jehova. (Zaharija 4:6) ‚GOSPODOV tempelj bo zidal‘ nekdo, ki mu bo ime Odraslek, in ta bo postal ‚duhovnik na svojem prestolu‘. (Zaharija 6:12, 13)

Predstavniki iz Betela pridejo k duhovnikom, da bi jih povprašali, ali naj se še naprej postijo v spomin na razrušenje Jeruzalema. Jehova pove Zahariju, da se bo žalovanje med štirimi posti, s katerimi so se spominjali nesreče, ki se je zgrnila nad Jeruzalem, spremenilo v »radost in veselje in v praznike vesele«. (Zaharija 7:2; 8:19) V naslednjih dveh objavah pa Zaharija napove obsodbo proti drugim narodom, izreče mesijanske prerokbe in razglasi, da bo Božje ljudstvo obnovilo čisto čaščenje. (Zaharija 9:1; 12:1)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

2:1 – Zakaj je moški z vrvjo meril Jeruzalem? To je očitno nakazovalo, da bodo  okoli mesta zgradili obrambno obzidje. Toda človeka, ki meri Jeruzalem, angel obvesti, da se bo mesto razprostiralo tudi zunaj obzidja in bo imelo Jehovovo zaščito. (Zaharija 2:3–5)

6:11–13 – Ali je veliki duhovnik Jozue s tem, da je dobil venec [krono, SSP], postal kralj-duhovnik? Ne, ker ni bil Davidovega kraljevskega rodu. S tem da je bil okronan, je postal preroška podoba Mesija. (Hebrejcem 6:20) Prerokba, ki omenja »Odraslek«, se je izpolnila na nebeškem kralju-duhovniku Jezusu Kristusu. (Jeremija 23:5) Kakor je Jozue služil Judom, ki so se vrnili iz ujetništva, kot veliki duhovnik v ponovno zgrajenem templju, tako je Jezus veliki duhovnik pri pravem čaščenju v Jehovovem duhovnem templju.

8:1–23 – Kdaj se je izpolnilo teh deset objav? Vsaka od tu napisanih objav se prične z besedami »tako pravi GOSPOD nad vojskami«. Bog je z njimi svojemu ljudstvu zagotovil, da bo uživalo mir. Te objave so se delno izpolnile v šestem stoletju pr. n. št., v celoti pa so se izpolnile po letu 1919 n. št. oziroma se še izpolnjujejo. *

8:3 – Zakaj je Jeruzalem imenovan »Mesto resnice«? Jeruzalem je bil pred uničenjem leta 607 pr. n. št. »zatiralska prestolnica«, kjer so živeli pokvarjeni preroki in duhovniki ter nezvesto ljudstvo. (Zefanija 3:1, SSP; Jeremija 6:13; 7:29–34) Toda ko je bil tempelj ponovno zgrajen in so ljudje spet pričeli častiti Jehova, je bilo tam slišati resnice, ki imajo svoj izvor v čistem čaščenju, Jeruzalem pa je bil poimenovan »Mesto resnice«.

11:7–14 – Kaj je pomenilo to, da je Zaharija zlomil svoji palici, imenovani »Ljubeznivost« in »Združenje«? Zaharija je prikazan kot človek, ki je ‚pasel ovce, namenjene v zakol‘ – ovcam podobne ljudi, ki so jih njihovi voditelji izkoriščali. V tej vlogi pastirja je predpodabljal Jezusa Kristusa, ki ga je Bog pozneje poslal k svojemu zaveznemu ljudstvu, vendar ga je to zavrnilo. To, da je Zaharija zlomil palico »Ljubeznivost«, je ponazarjalo, da bo Bog z Judi pretrgal Postavino zavezo in do njih ne bo več ljubezniv. To, da je zlomil palico »Združenje«, pa je nakazovalo, da se bo pretrgala bratska vez med Judom in Izraelom, ki je temeljila na čaščenju Jehova.

12:11 – Kaj je pomenil »jok ob Hadadrimonu v dolini Megidski«? »V dolini Megidski« je bil v bitki z egiptovskim faraonom Nekom umorjen judovski kralj Josija in njegovo smrt so objokovali ‚v žalostinkah‘ še dolgo zatem. (2. letopisov 35:25) Zato se je »jok ob Hadadrimonu« morda nanašal na žalovanje za Josijem.

Pouk za nas:

1:2–6; 7:11–14. Jehova se veseli tistih, ki skesano sprejmejo karanje in se vrnejo k njemu ter mu znova služijo iz vse duše. K takšnim se obrne tudi sam. Ne odgovarja pa na klice tistih, ki ga prosijo za pomoč, a hkrati njegovega sporočila ‚nočejo poslušati, mu uporno obračajo hrbet in si pred njim mašijo ušesa‘ (SSP).

4:6, 7. Pri gradnji templja ni bilo ovire, ki je Jehovov duh ne bi mogel premagati, zato so ga uspeli dokončati. Z vero v Jehova lahko  premagamo vse probleme, ki bi se utegnili pojaviti pri našem služenju Bogu. (Matej 17:20)

4:10. Ko je Jehova natančno pregledal tempelj, je videl, da so ga Zerubabel in ljudstvo zgradili po njegovih visokih merilih. Nepopolnim ljudem ni nemogoče izpolniti Jehovovih pričakovanj.

7:8–10; 8:16, 17. Da bi nam bil Jehova naklonjen, moramo ravnati pravično, biti dobrotljivi, usmiljeni in drug z drugim govoriti resnico.

8:9–13. Jehova nas blagoslavlja, kadar ‚si utrdimo roke‘ in marljivo opravljamo delo, ki nam ga je naložil. Nekateri od njegovih blagoslovov so mir, varnost in duhovno napredovanje.

12:6. Nadzorniki izmed Jehovovega ljudstva bi morali biti zelo goreči – kakor ‚goreča plamenica‘.

13:3. Pravemu Bogu in njegovi organizaciji bi morali biti bolj zvestovdani kakor kateremu koli človeku, pa naj nam je še tako blizu.

13:8, 9. V deželi je večina – dve tretjini – prebivalcev odpadla od Jehova, zato jih je zavrgel. Ostala je samo tretjina in bila prečiščena kakor z ognjem. V naših dneh je Jehova zavrgel tako imenovano krščanstvo, ki ga sestavljajo večinoma ljudje, ki zase trdijo, da so kristjani. ‚Jehovovo ime [so začeli] klicati‘ le maloštevilni, samo maziljeni kristjani, in se prepustili prečiščevanju. Skupaj s soverniki dokazujejo, da Priče za Jehova nikakor niso samo po imenu.

Spodbujeni smo, da goreče poprimemo za delo

Kako Hagajevo in Zaharijevo sporočilo vpliva na nas danes? Ali nas premišljevanje o tem, kako sta preroka s svojimi besedami spodbudila Jude, da so posvetili pozornost gradnji templja, ne spodbuja, da tudi mi goreče sodelujemo pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev?

Zaharija je napovedal, da bo Mesija prišel »sedeč na oslu«, da ga bodo izdali za »trideset srebrnikov«, ga ‚udarili‘ in da se bo njegova ‚čreda razkropila‘. (Zaharija 9:9; 11:12; 13:7) Ko poglobljeno premišljujemo o takšnih mesijanskih prerokbah, ki jih je napisal Zaharija, to nedvomno močno vpliva na našo vero! (Matej 21:1–9; 26:31, 56; 27:3–10) Še bolj lahko zaupamo Božji Besedi in temu, kar je Jehova pripravil za našo rešitev. (Hebrejcem 4:12)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 11]

Osem Zaharijevih Videnj V Prispodobah

1:8–17: Zagotovilo, da bo tempelj dokončan in da bodo Jeruzalem in druga mesta na Judovem blagoslovljena.

1:18–21: Obljuba, da bodo uničeni ‚štirje rogovi, ki so razkropili Judo‘, torej vse vladavine, ki so takrat nasprotovale Jehovovemu čaščenju.

2:1–13: Napoved, da se bo Jeruzalem razširil in da mu bo Jehova postal »ognjen zid kroginkrog« – mesto bo varoval.

3:1–10: Razkritje, da je za tistimi, ki so nasprotovali gradnji templja, stal Satan in da bo Jozue rešen in očiščen.

4:1–15: Zagotovilo, da bodo goram podobne ovire odstranjene in da bo guverner Zerubabel dokončal tempelj.

5:1–4: Objava prekletstva nad ljudmi, ki počnejo slabo.

5:5–11: Napoved, da bo hudobije konec.

6:1–8: Obljuba o angelskem nadzoru in zaščiti.

[Slika na strani 8]

Kaj je bil namen Hagajevih in Zaharijevih sporočil?

[Slika na strani 10]

V katerem smislu so nadzorniki kakor ‚goreča plamenica‘?