Vprašanja bralcev

Kako naj bi kristjan gledal na lov in ribolov?

Biblija ne obsoja lova ali ribolova. (5. Mojzesova 14:4, 5, 9, 20; Matej 17:27; Janez 21:6) Vseeno pa morajo kristjani, ki lovijo oziroma ribarijo, pretehtati nekaj svetopisemskih načel.

Bog je Noetu in njegovim potomcem dovolil ubijati in jesti živali, toda le če se jih pred zaužitjem izkrvavi. (1. Mojzesova 9:3, 4) Iz te zapovedi se vidi, da mora človek spoštovati življenje živali, saj jih je ustvaril Bog. Zato kristjani ne ubijamo živali zgolj za športni užitek ali za zabavo, niti ne brezobzirno, ker bi tako pokazali nespoštovanje do življenja. (Pregovori 12:10)

Še nekaj bi morali upoštevati pri našem stališču. Apostoli, ki so bili ribiči, so bili z dobrim ulovom najbrž zadovoljni. Toda nikjer nič ne kaže na to, da so se hvalili s svojim uspehom pri ribarjenju ali lovu oziroma da so šli lovit ribe ali divjad zato, da bi tekmovali z drugimi, da bi dokazovali svojo možatost oziroma da bi občutili vznemirjenje ob lovu, boju ali ubijanju. (Psalm 11:5; Galačanom 5:26)

Zato se lahko vprašamo: ‚Ali sem zgleden pri tem, da spoštujem Jehovov pogled na življenje? Ali lov oziroma ribolov obvladuje moje razmišljanje in prevladuje v mojih pogovorih? Ali s svojim načinom življenja kažem, da mi veliko pomeni lov, ali pa se jasno vidi, da sem Božji služabnik? Sem zaradi lova ali ribolova tesno povezan z neverniki oziroma se manj posvečam svoji družini?‘ (Luka 6:45)

Nekateri, ki lovijo ali ribarijo za preživetje, morda menijo, da lahko v lovni in ribolovni sezoni upravičeno potisnejo duhovne reči na stran. Toda vsi mi pokažemo vero in zaupanje v Boga, če ničemur ne dovolimo, da bi izrinilo Božje kraljestvo s prvega mesta v našem življenju. (Matej 6:33) Poleg tega kristjani ubogamo vse ‚cesarjeve‘ zakone glede lova in ribolova, pa naj jih oblasti izvajajo ali ne. (Matej 22:21; Rimljanom 13:1)

Nekateri morajo morda popraviti svoje razmišljanje in ga uskladiti z Jehovovimi merili oziroma njegovim pogledom na lov in ribolov. (Efežanom 4:22–24) Po drugi strani pa je na nas, da spoštujemo odločitve, ki jih drugi sprejmejo na temelju svoje vesti. Primerno temu je apostol Pavel svetoval: »Ne sodimo več drug drugega. Raje se odločite, da bratu ne boste postavljali kamna [. . .] za spotikanje.« (Rimljanom 14:13) S takšno nesebično ljubeznijo in spoštovanjem prispevamo k miru v občini in ugajamo našemu Stvarniku, Viru vsega življenja. (1. Korinčanom 8:13) *

[Podčrtna opomba]