Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Glej, da izpolniš službo, ki si jo prejel kot Gospodov sledilec«

»Glej, da izpolniš službo, ki si jo prejel kot Gospodov sledilec«

»Glej, da izpolniš službo, ki si jo prejel kot Gospodov sledilec«

»Glej, da izpolniš službo, ki si jo prejel kot Gospodov sledilec.« (KOL. 4:17)

1., 2. Katero odgovornost imamo kristjani do drugih ljudi?

DO LJUDI, ki živijo okoli nas, imamo tehtno odgovornost. Od tega, kako se danes odločajo, bo med ‚veliko stisko‘ odvisno njihovo življenje. (Raz. 7:14) Pisec knjige Pregovori je pod navdihnjenjem rekel: »Otmi nje, ki jih vlečejo v smrt, in ustavi jih, ki gredo na morišče!« To so zares streznjujoče besede! Če bi zanemarili svojo odgovornost in ljudi ne bi opozorili na izbiro, ki jo imajo, bi si s tem nakopali krivdo za njihovo kri. Pravzaprav se biblijski odlomek nadalje glasi: »Če praviš: Glej, nismo vedeli tega! – ali ne bode on, ki srca pretehtava, pazil na to, in ki straži dušo tvojo, ne bo vedel tega? In ne povrne li vsakemu po delu njegovem?« Jehovovi služabniki seveda ne moremo reči, da ‚ne vemo‘, kakšna nevarnost preti ljudem okoli nas. (Preg. 24:11, 12)

2 Jehova zelo ceni življenje. Zato svoje služabnike spodbuja, naj naredijo vse, kar le morejo, da bi čimveč ljudem pomagali preživeti veliko stisko. Sporočilo iz Božje Besede ima moč rešiti življenje, zato ima vsak Božji služabnik nalogo, da ga pove še drugim. Podobni smo čuvaju, ki je dolžan ljudi posvariti, ko zagleda bližajočo se nevarnost. Nočemo, da bi bila ‚njihova kri na naši glavi‘. (Ezek. 33:1–7) Zato je zares pomembno, da vztrajno ‚oznanjamo besedo‘! (Beri 2. Timoteju 4:1, 2, 5.)

3. O čem bomo razpravljali v tem in naslednjih dveh člankih?

3 V tem članku bomo obravnavali, kako lahko premagamo ovire, s katerimi se srečujemo pri našem življenjsko pomembnem delu, in kako bi lahko pomagali še več ljudem. V naslednjem članku bomo pregledali, kako lahko o življenjsko pomembnih resnicah druge še bolj vešče poučujemo. Iz tretjega preučevalnega članka pa bomo izvedeli nekaj o tem, kaj spodbudnega žanjejo kraljestveni oznanjevalci po svetu. Toda na začetku bi bilo dobro pregledati, zakaj so pravzaprav naši časi tako kritični.

Zakaj so mnogi brez upanja

4., 5. Kaj doživlja človeštvo in kako se mnogi ljudje odzivajo na to?

4 Svetovni dogodki nakazujejo, da živimo v času »sklenitve stvarnosti« in da je konec že zelo blizu. Človeštvo doživlja takšne stvari in je priča takšnim razmeram, kot so jih Jezus in njegovi učenci napovedali za ‚zadnje dni‘. Ljudje trpijo zaradi »bolečih nadlog« – vojn, lakot, potresov in drugega gorja. Svet je poln nezakonitosti, sebičnosti in stališč, ki so v nasprotju z Božjo voljo. Celo za ljudi, ki si prizadevajo živeti po biblijskih merilih, so to ‚kritični časi, v katerih je težko živeti‘. (Mat. 24:3, 6–8, 12; 2. Tim. 3:1–5)

5 Toda večina človeštva se ne zaveda, kaj ti svetovni dogodki v resnici pomenijo. Zato so številni ljudje zaskrbljeni za lastno varnost in varnost svojih družin. Mnoge, ki izgubijo koga od svojih dragih ali doživijo kakšno drugo osebno tragedijo, to popolnoma stre. In ker ne vedo, zakaj se pravzaprav vse to dogaja in kje je mogoče najti rešitev, nimajo nobenega upanja. (Efež. 2:12)

6. Zakaj »Babilon Veliki« ne more pomagati svojim članom?

6 Prestolnica »Babilon Veliki«, svetovni imperij krive religije, priskrbuje množicam kaj malo tolažbe. Še huje! Zaradi ‚vina njenega nečistovanja‘ so duhovno zmedeni. Poleg tega kakor vlačuga zapeljuje in nadzoruje ‚kralje zemlje‘ ter z lažnimi nauki in s spiritizmom navaja množice, da slepo poslušajo politične voditelje. Kriva religija si je torej pridobila oblast in vpliv, obenem pa se povsem odpovedala verski resnici. (Raz. 17:1, 2, 5; 18:23)

7. V katero smer hodi večji del človeštva, toda kako lahko nekaterim pomagamo?

7 Jezus je učil, da večina človeštva hodi po široki poti, ki vodi v pokončanje. (Mat. 7:13, 14) Nekateri hodijo po njej, ker so se zavestno odločili, da ne bodo živeli po tem, kar uči Biblija, mnogi drugi pa so na njej zato, ker so bili zapeljani oziroma ker tavajo v temi in ne vedo, kaj Jehova od njih zares pričakuje. Nekateri od teh bi morda spremenili svoj življenjski slog, če bi spoznali jasne svetopisemske razloge, zakaj to storiti. Vendar tistim, ki še naprej vztrajajo v Babilonu Velikem in zavračajo biblijska merila, med ‚veliko stisko‘ ne bo prizanešeno. (Raz. 7:14)

Oznanjujmo »z nezmanjšano vnemo«

8., 9. Kako so se kristjani v prvem stoletju odzvali na nasprotovanje in zakaj?

8 Jezus je rekel, da bodo njegovi učenci oznanjevali dobro novico o Kraljestvu in pridobivali učence. (Mat. 28:19, 20) Zato pravi kristjani že od nekdaj gledajo na sodelovanje v oznanjevanju kot na stvar zvestovdanosti Bogu in kot na temeljno značilnost svojega verovanja. Zaradi tega so Jezusovi prvi sledilci vztrajno oznanjevali tudi med nasprotovanjem. Prepričani so bili, da jim bo Jehova dal moči, zato so ga prosili, naj jim pomaga, da bi lahko »še naprej pogumno govorili [njegovo] besedo«. Jehova jim je na molitev odgovoril tako, da jih je napolnil s svojim svetim duhom, zato so lahko pogumno razglašali Božjo besedo. (Apd. 4:18, 29, 31)

9 Ali so Jezusovi sledilci takrat, ko se je nasprotovanje močno okrepilo, pričeli omahovati v svoji odločenosti, da bodo oznanjali dobro novico? Nikakor! Judovski verski voditelji so bili zaradi oznanjevanja apostolov tako besni, da so jih dali prijeti, jim grozili in jih dali pretepsti. Toda apostoli so »z nezmanjšano vnemo učili ter oznanjali dobro novico o Kristusu, Jezusu«. Jasno so razumeli, da ‚morajo biti pokorni Bogu, in ne ljudem‘. (Apd. 5:28, 29, 40–42)

10. S čim se morajo spoprijemati današnji kristjani in kaj se lahko zgodi zaradi njihovega lepega vedenja?

10 Večina današnjih Božjih služabnikov ni doživela, da bi jih zaradi oznanjevanja kdo pretepel ali spravil za zapahe. Toda vsi pravi kristjani se morajo spoprijemati s kakšnimi preizkušnjami in nadlogami. Morda se zaradi svoje biblijsko šolane vesti vedeš tako, kot pri večini ljudi ni cenjeno, oziroma si zaradi svojega vedenja drugačen od njih. Mogoče si zaradi tega, ker te pri odločitvah vodijo biblijska načela, v očeh sodelavcev, sošolcev ali sosedov čuden. Toda njihovo negativno stališče ti ne bi smelo vzeti poguma. Današnji svet je pogreznjen v duhovno temo, kristjani pa moramo »[svetiti] kot svetila«. (Fil. 2:15) Morda bodo nekateri, ki so nepristranski, videli in cenili tvoja dobra dela in bodo zato pričeli slaviti Jehova. (Beri Matej 5:16.)

11. a) Kako se lahko nekateri ljudje odzovejo na naše oznanjevanje? b) Kakšno nasprotovanje je doživel apostol Pavel in kako se je na to odzval?

11 Da bi lahko vztrajno oznanjeval kraljestveno sporočilo, potrebuješ pogum. Lahko se zgodi, da se ti nekateri ljudje, celo tvoji sorodniki, pričnejo posmehovati ali pa ti skušajo vzeti pogum kako drugače. (Mat. 10:36) Apostola Pavla so zato, ker je zvesto opravljal oznanjevalsko nalogo, večkrat pretepli. Bodimo pozorni, kako se je odzval na takšno nasprotovanje: »Potem ko smo v Filipih najprej trpeli in so se znašali nad nami,« je napisal, »[smo se] s pomočjo našega Boga opogumili in vam v velikem boju govorili Božjo dobro novico.« (1. Tes. 2:2) Pavlu nedvomno ni bilo lahko oznanjati dobre novice, potem ko so ga prijeli, z njega strgali vrhnja oblačila, ga pretepli s palicami in vrgli v ječo. (Apd. 16:19–24) Le od kod mu pogum, da ni odnehal? Vztrajal je zaradi močne želje, da izpolni svojo oznanjevalsko nalogo, ki jo je prejel od Boga. (1. Kor. 9:16)

12., 13. Katere težave imajo nekateri in kako v takšnih okoliščinah skušajo ravnati?

12 Gorečnosti pa ni lahko ohraniti tudi na področjih, kjer so ljudje redko doma oziroma se jih le malo z naklonjenostjo odzove na kraljestveno sporočilo. Kaj lahko storimo v takšnih okoliščinah? Morda moramo zbrati pogum in se z ljudmi pričeti pogovarjati neformalno. Mogoče moramo tudi nekoliko spremeniti svoj urnik ali pa oznanjevati predvsem tam, kjer lahko pridemo v stik z več ljudmi. (Primerjaj Janez 4:7–15; Apostolska dela 16:13; 17:17.)

13 Mnogi pa se morajo spoprijeti še z drugimi težavami, kot so šibko zdravje in nevšečnosti, ki so povezane s starostjo, saj jih lahko takšne stvari omejujejo pri tem, ko si uravnovešeno prizadevajo v oznanjevanju. Če se tudi ti spoprijemaš s takšnimi težavami, se ne prepusti malodušju. Jehova dobro pozna tvoje omejitve in ceni to, kar lahko narediš. (Beri 2. Korinčanom 8:12.) Najsi prestajaš takšno ali drugačno nadlogo – nasprotovanje, ravnodušnost ali bolezen – se glede na svoje okoliščine po najboljših močeh trudi, da bi se z drugimi pogovarjal o dobri novici. (Preg. 3:27; primerjaj Marko 12:41–44.)

‚Izpolni svojo službo‘

14. Kakšen zgled je dal apostol Pavel sokristjanom in kaj je svetoval enemu od njih?

14 Apostol Pavel je službo oznanjevanja jemal zelo resno in je tudi sovernike spodbujal, naj ga posnemajo. (Apd. 20:20, 21; 1. Kor. 11:1) Nekoč je želel posebej spodbuditi Arhipa, kristjana iz prvega stoletja. V pismu Kološanom je napisal: »Arhipu pa povejte: ‚Glej, da izpolniš službo, ki si jo prejel kot Gospodov sledilec.‘« (Kol. 4:17) Ne vemo, kdo je bil Arhip, niti v kakšnih okoliščinah je živel, očitno pa je, da mu je bila zaupana služba oznanjevanja. Če si posvečen kristjan, je ta naloga zaupana tudi tebi. Ali si jo vztrajno prizadevaš izpolnjevati?

15. Kaj med drugim spada h krščanski posvetitvi in kaj je zato dobro, da se vprašamo?

15 Preden smo se krstili, smo Jehovu v srčni molitvi posvetili svoje življenje. Odločeni smo torej bili, da bomo delali njegovo voljo. Zato je dobro, da se sedaj vprašamo: ‚Ali je to, da izpolnjujem Božjo voljo, zares najpomembnejša stvar v mojem življenju?‘ Morda imamo več nalog, za katere smo odgovorni pred Jehovom – na primer, da skrbimo za svojo družino. (1. Tim. 5:8) Toda čemu namenjamo preostali čas in moči? Kaj imamo v svojem življenju na prvem mestu? (Beri 2. Korinčanom 5:14, 15.)

16., 17. O katerih možnostih bi lahko razmislili mladi kristjani oziroma tisti, ki nimajo številnih odgovornosti?

16 Ali si mlad, posvečen kristjan in si končal ali ravno končuješ srednjo oziroma poklicno šolo? Verjetno še nimaš večjih družinskih odgovornosti. Kako torej nameravaš uporabiti svoje življenje? Katere odločitve bi ti pomagale izpolniti obljubo Jehovu, da boš delal njegovo voljo? Mnogi so uredili svoje zadeve tako, da lahko pionirajo, in to jim je prineslo veliko veselja in notranjega zadovoljstva. (Ps. 110:3; Prop. 12:1)

17 Morda pa si že odrasel. Imaš zaposlitev s polnim delovnim časom, toda razen tega, da skrbiš zase, nimaš številnih drugih odgovornosti. Nedvomno uživaš v občinskih dejavnostih, kolikor ti to pač dopušča urnik. Ali pa bi lahko storil kaj, kar bi ti prineslo še več veselja? Si morda razmišljal o tem, da bi še več služil Bogu? (Ps. 34:8; Preg. 10:22NW) Ponekod je treba še veliko postoriti, da bi lahko vsi izvedeli za resnico, ki prinaša življenje. Bi lahko kaj spremenil v svojem življenju in morda pričel služiti na področju, kjer potrebujejo več kraljestvenih oznanjevalcev? (Beri 1. Timoteju 6:6–8.)

18. Katere spremembe sta naredila neka zakonca in kaj jima je to prineslo?

18 Razmislimo na primer o Kevinu in Eleni * iz Združenih držav. Ta zakonca sta podobno kakor mnogi mladoporočenci v njuni soseščini menila, da morata imeti svojo hišo. Oba sta imela zaposlitev s polnim delovnim časom in sta živela precej udobno. Toda zaradi svojega delovnika in hišnih opravil sta imela le malo časa za oznanjevanje. Spoznala sta, da skoraj ves svoj čas in moči posvečata svojemu imetju. Toda ko sta opazila, kako preprosto živita neka srečno poročena pionirja, sta sklenila, da bosta v svojem življenju pričela dajati prednost drugim stvarem. V molitvi sta prosila Jehova za vodstvo, nato pa prodala svojo hišo in se preselila v stanovanje. Elena se je dogovorila za krajši delovni čas v posvetni službi in pričela pionirati. Ko je Kevin slišal njene doživljaje iz oznanjevanja, je pustil zaposlitev s polnim delovnim časom in tudi sam stopil v pionirsko službo. Pozneje sta se preselila v neko južnoameriško državo, kjer potrebujejo več kraljestvenih oznanjevalcev. »V najinem zakonu sva že od samega začetka srečna,« pravi Kevin, »toda odkar sva si pričela prizadevati za duhovne cilje, čutiva še večje notranje zadovoljstvo.« (Beri Matej 6:19–22.)

19., 20. Zakaj je oznanjevanje dobre novice danes najpomembnejše delo?

19 Danes je najpomembnejše delo na zemlji oznanjevanje dobre novice. (Raz. 14:6, 7) Prispeva k temu, da se bo posvetilo Jehovovo ime. (Mat. 6:9) Vsako leto si na tisoče ljudi, ki sprejmejo biblijsko sporočilo, izboljša življenje in stopi na pot rešitve. Toda »kako bodo slišali, če jim tega kdo ne oznani?« je vprašal apostol Pavel. (Rim. 10:14, 15) Prav zares, kako? Zakaj ne bi bil kot posameznik odločen storiti vse, kar je v tvoji moči, da izpolniš svojo službo?

20 Da bi lahko drugim pomagali doumeti, kaj pomenijo ti kritični časi in kakšne bodo posledice njihovih odločitev, pa lahko naredimo še nekaj: lahko si prizadevamo postati še boljši učitelji. O tem, kako lahko to dosežemo, bo razpravljal naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 18 Imeni sta spremenjeni.

Kako bi odgovoril?

• Katero odgovornost imamo kristjani do drugih ljudi?

• Kako naj bi se spoprijeli z ovirami pri našem oznanjevalskem delu?

• Kako lahko izpolnjujemo službo, ki smo jo prejeli?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 5]

Da bi lahko oznanjevali kljub nasprotovanju, potrebujemo pogum

[Slika na strani 7]

Kaj lahko storiš, če so na tvojem oznanjevalskem področju ljudje le redko doma?