Obogatila sta si življenje – ali lahko to uspe tudi tebi?

MARC, brat iz Kanade, je bil zaposlen v podjetju, ki za potrebe vesoljskih agencij izdeluje zapletene robotske sisteme. Zaposlen je bil krajši delovni čas in je hkrati redno pioniral. Potem pa mu je njegov nadrejeni nekoč ponudil napredovanje – delovno mesto s polnim delovnim časom in z visoko plačo. Kaj je storil?

Amy, sestra s Filipinov, je bila med šolanjem v redni pionirski službi. Po končanem šolanju je prejela ponudbo za zaposlitev s polnim delovnim časom, ki bi od nje terjala veliko časa, vendar bi bila zelo dobro plačana. Kako se je odločila?

Marc in Amy sta se različno odločila. Posledice njunih odločitev pokažejo, kako moder je nasvet, ki so ga dobili kristjani v starodavnem Korintu. Apostol Pavel jim je namreč takole napisal: »Odslej naj bodo tisti, [. . .] kateri svet uporabljajo, kakor da ga ne bi porabljali do konca.« (1. Kor. 7:29–31)

Svet uporabljamo, vendar ga ne porabljamo do konca

Preden izvemo, kaj se je zgodilo z Marcom in Amy, si na kratko poglejmo pomen besede »svet« (grško kosmos), ki jo je Pavel uporabil v svojem pismu Korinčanom. V tem biblijskem odlomku se kosmos nanaša na stvarnost, v kateri živimo – na celotno človeško družbo. K njej spadajo tudi običajne reči, ki so del vsakdanjega življenja, kot so hrana, obleka in streha nad glavo. * Da bi si priskrbeli te življenjske potrebščine, mora večina od nas imeti svetno zaposlitev.  Dejansko nimamo druge izbire, kot da uporabljamo ta svet, če želimo izpolniti svetopisemsko dolžnost, naj gmotno skrbimo zase in za svojo družino. (1. Tim. 5:8) Vendar se hkrati zavedamo, da ta »svet mineva«. (1. Jan. 2:17) Zato ga uporabljamo le toliko, kolikor je nujno, ‚ne pa do konca‘. (1. Kor. 7:31)

Številni bratje in sestre, ki jih je spodbudil ta biblijski nasvet, so pretehtali svoje okoliščine, skrajšali svoj delovnik in si poenostavili življenje. Že prav kmalu zatem so ugotovili, da so si s tem pravzaprav obogatili življenje, saj so pričeli več časa namenjati svoji družini in služenju Jehovu. Poleg tega zaradi poenostavljenega življenja niso bili več toliko odvisni od sveta in so se pričeli bolj zanašati na Jehova. Ali lahko to storiš tudi ti – si poenostaviš življenje, da bi si lahko še bolj prizadeval delati v prid Božjega kraljestva? (Mat. 6:19–24, 33)

»Z Jehovom sva si bliže kakor kdaj prej«

Marc, ki smo ga omenili na začetku, je upošteval biblijski nasvet, naj sveta ne porablja do konca. Zavrnil je donosnejše delovno mesto. Nekaj dni kasneje mu je nadrejeni ponudil še večjo plačo, da bi ga vendarle prepričal, naj sprejme napredovanje. »To je bil preizkus moje odločenosti,« pravi Marc, »vendar sem tudi to ponudbo zavrnil.« Pojasnjuje, zakaj je to storil: »Z ženo Paulo sva želela, da bi se najino življenje karseda vrtelo okoli služenja Jehovu. Zato sva se ga odločila poenostaviti. Molila sva k Jehovu za modrost, da bi lahko dosegla svoj cilj, in si postavila datum, ko se bova dala na razpolago, da pričneva povečano služiti.«

Paula dodaja: »Trikrat tedensko sem delala kot tajnica v bolnišnici in sem imela dobro plačo. Poleg tega sem tudi redno pionirala. Vendar sva se z Marcom hotela dati na razpolago, da bi služila Jehovu tam, kjer potrebujejo več kraljestvenih oznanjevalcev. Toda ko sem dala odpoved, mi je moja nadrejena dejala, da izpolnjujem pogoje za delovno mesto glavne tajnice, za katero je bil pravkar objavljen razpis. To je bilo najbolje plačano tajniško delovno mesto v bolnišnici, vendar sem vztrajala pri svoji odločitvi, da dam odpoved. Ko sem svoji nadrejeni povedala, zakaj se nočem potegovati za to službo, me je pohvalila, da imam takšno vero.«

Kmalu zatem sta bila Marc in Paula dodeljena kot posebna pionirja v majhno občino v odročnem predelu Kanade. In kako je z njima danes? Marc pravi: »Ko sem pustil službo, ki mi je omogočala finančno varnost in sem jo opravljal skoraj polovico svojega življenja, me je sicer nekoliko skrbelo za prihodnost, vendar je Jehova najino službo oznanjevanja zelo blagoslovil. Ker lahko z drugimi deliva duhovne darove, naju preveva neizmerno veselje. Polnočasna služba nama je tudi obogatila zakon. Najini pogovori se vrtijo okoli tega, kar je resnično pomembno – pogovarjava se namreč predvsem o duhovnih temah. Z Jehovom sva si bliže kakor kdaj prej.« (Apd. 20:35) Paula dodaja: »Ko za seboj pustiš službo in vse udobje domačega ognjišča, se moraš pričeti povsem zanašati na Jehova. To sva storila in Jehova naju je blagoslovil. Dragi bratje in sestre v najini  novi občini nama dajejo občutek, da sva ljubljena in potrebna. Sedaj svojo energijo, ki sem jo nekdaj namenjala zaposlitvi, uporabljam tako, da ljudem duhovno pomagam. Presrečna sem, da sem lahko na tej dodelitvi.«

‚Finančno dobro preskrbljena, a nesrečna‘

Amy, ki smo jo prav tako omenili na začetku, se je odločila drugače. Sprejela je dobro plačano zaposlitev s polnim delovnim časom. Sama pravi: »Prvo leto sem še vedno oznanjevala, vendar se postopoma nisem več osredinjala toliko na delo v prid Kraljestva, temveč vedno bolj na napredovanje na delovnem mestu. Dobivala sem mamljive ponudbe za napredovanje in svoje moči sem usmerila v to, da sem se v podjetju vzpenjala vse višje in višje. V službi sem imela vse več odgovornosti, zato sem vedno manj časa namenjala oznanjevanju. Sčasoma sem povsem prenehala oznanjevati.«

Amy se tistih časov takole spominja: »Finančno sem bila dobro preskrbljena. Veliko sem potovala in uživala v prestižu, ki mi ga je omogočalo moje delovno mesto. Vendar nisem bila srečna. Čeprav sem imela denar, sem se otepala s številnimi problemi. Spraševala sem se, kaj je vendar narobe. Nato pa sem končno spoznala, da sem zaradi tega, ker sem si prizadevala za kariero v tem svetu, skoraj ‚zašla od vere‘. Zato sem, natanko tako kakor pravi Božja Beseda, občutila ‚mnogo bolečin‘.« (1. Tim. 6:10)

Kaj je Amy storila? Takole pravi: »Prosila sem starešine, naj mi pomagajo, da bi si duhovno opomogla, in pričela sem obiskovati shode. Med pesmijo nisem mogla zadrževati solz. Spomnila sem se, kako srečna sem bila tistih pet let, ko sem sodelovala pri žetvi kot pionirka, čeprav sem bila v gmotnem pogledu revna. Vedela sem, da moram nehati zapravljati svoj čas za kopičenje denarja in da moram pričeti dajati prednost delu v prid Kraljestva. Zaprosila sem za manj odgovorno delovno mesto, kar je pomenilo za polovico nižjo plačo, in pričela znova sodelovati v oznanjevanju.« Z nasmehom pravi: »Nekaj let sem se lahko veselila tega, da sem bila v redni pionirski službi. Sedaj čutim, da je moje življenje izpolnjeno, kar pa takrat, ko sem večino svojega časa namenjala delu za ta svet, nikakor nisem čutila.«

Ali lahko prilagodiš svoje okoliščine in si poenostaviš življenje? Tako boš lahko imel več časa. Če ga boš namenil delu v prid Kraljestva, si boš tudi ti lahko obogatil življenje. (Preg. 10:22, NW)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

Ali lahko prilagodiš svoje okoliščine in si poenostaviš življenje?

[Okvie/slika na strani 19]

»V njej že sedaj uživam«

David, krščanski starešina iz Združenih držav, se je želel pridružiti svoji ženi in otrokom v polnočasni službi. Uspelo mu je, da se je v podjetju, v katerem je bil zaposlen, dogovoril za delo s krajšim delovnim časom in postal redni pionir. Ali mu je ta sprememba obogatila življenje? Nekaj mesecev kasneje je svojemu prijatelju napisal: »To, da se lahko po svojih najboljših močeh skupaj z družino posvečam služenju Jehovu, mi prinaša zadovoljstvo, kakršnega mi ne more prinesti nič drugega. Mislil sem, da bom potreboval nekaj časa, da se bom navadil na pionirsko službo, vendar v njej že sedaj uživam. Tako zelo me poživlja.«

[Slika na strani 18]

Marc in Paula na oznanjevanju