»Prav naravnani« se odzivajo na dobro novico

»Vsi, ki so bili prav naravnani za dosego večnega življenja, so začeli verovati.« (APD. 13:48)

1., 2. Kako so se zgodnji kristjani odzvali na Jezusovo prerokbo, da se bo dobra novica oznanjala po vsej naseljeni zemlji?

V BIBLIJSKI knjigi Apostolska dela je ohranjeno navdušujoče poročilo o tem, kako so se zgodnji kristjani odzvali na Jezusove preroške besede, da se bo dobra novica o Kraljestvu oznanjala po vsej naseljeni zemlji. (Mat. 24:14) Goreči oznanjevalci so takorekoč orali ledino, utirali so pot vsem, ki so prišli za njimi. Zaradi vnetega pričevanja Jezusovih učencev v Jeruzalemu, se je v občino prvega stoletja zgrnilo več tisoč ljudi, tudi »velika množica duhovnikov«. (Apd. 2:41; 4:4; 6:7)

² Zgodnji misijonarji pa so pomagali še mnogim drugim, da so postali kristjani. Filip je denimo odšel oznanjevat v Samarijo in številni so mu prisluhnili. (Apd. 8:5–8) Pavel je z različnimi popotnimi tovariši prepotoval veliko področij. Krščansko sporočilo je oznanjeval po Cipru, predelih Male Azije, v Makedoniji, Grčiji in Italiji. V mestih, kjer je oznanjeval, so pričeli verovati številni Judje in Grki. (Apd. 14:1; 16:5; 17:4) Tit je oznanjeval na Kreti. (Titu 1:5) Peter je razširjal dobro novico v Babilonu. Približno med letoma 62 in 64 n. št., ko je napisal svoje prvo pismo, je bila dejavnost kristjanov že dodobra poznana po Pontu, Galatiji, Kapadokiji, Aziji in Bitiniji. (1. Pet. 1:1; 5:13) To so bili zares vznemirljivi časi! Krščanski oznanjevalci prvega stoletja so bili tako goreči, da so njihovi nasprotniki zanje pravili, da »so že ves obljudeni svet postavili na glavo«. (Apd. 17:6; 28:22)

3. Kaj kraljestveni oznanjevalci dosegajo danes in kakšna čustva te zaradi tega prevevajo?

³ Tudi danes je krščanska občina blagoslovljena z osupljivo rastjo. Ali nismo spodbujeni, ko prebiramo letno poročilo Jehovovih prič in vidimo, kaj se zaradi našega delovanja dogaja po vsem svetu? Ali se nam ne ogreje srce, ko izvemo, da so kraljestveni oznanjevalci v službenem letu 2007 vodili več kot šest milijonov biblijskih poukov? Poleg tega število navzočih na slovesnosti v spomin na smrt Jezusa Kristusa odkriva, da je lani kakih deset milijonov ljudi, ki niso Jehovove priče, dobra novica toliko pritegnila, da so se udeležili tega pomembnega dogodka. To nakazuje, da je pred nami še vedno veliko dela.

4. Kdo se odziva na kraljestveno sporočilo?

⁴ Kakor v prvem stoletju se tudi danes na dobro novico odzivajo »vsi, ki so [. . .] prav naravnani za dosego večnega življenja«. (Apd. 13:48) Takšne ljudi Jehova pritegne v svojo  organizacijo. (Beri Hagaj 2:7.) Kakšno stališče pa naj bi imeli, da bi lahko kar najbolj sodelovali pri krščanski službi?

Bodimo nepristranski

5. Komu je Jehova naklonjen?

⁵ Kristjani v prvem stoletju so se zavedali, da »Bog ni pristranski, temveč da mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično«. (Apd. 10:34, 35) To, ali bo človek v dobrem odnosu z Jehovom ali ne, je namreč odvisno od tega, ali veruje v Jezusovo odkupno žrtev. (Jan. 3:16, 36) Jehova pa tudi hoče, »da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:3, 4)

6. Česa se moramo kraljestveni oznanjevalci varovati in zakaj?

⁶ Oznanjevalci dobre novice ne bi ravnali prav, če bi ljudi vnaprej sodili po njihovi rasi, družbenem položaju, zunanjosti, verskem prepričanju ali po čem drugem. Za trenutek postojmo in se vprašajmo: Ali nisem vesel, da nekdo do mene ni imel predsodkov in je zato z menoj lahko spregovoril o svetopisemskih resnicah? Zakaj bi torej jaz zamolčal to življenjsko pomembno sporočilo komu, ki bi prisluhnil? (Beri Matej 7:12.)

7. Zakaj tistih, ki jim oznanjujemo, ne smemo soditi?

⁷ Jehova je za sodnika postavil Jezusa, zato nimamo nikogar pravice soditi. To je čisto prav, saj bi v nasprotju z Jezusom sodili le po ‚tem, kar vidimo z očmi‘ (NW), medtem ko lahko on razbere najbolj skrite misli srca. (Iza. 11:1–5; 2. Tim. 4:1)

8., 9. a) Kakšen človek je bil Savel, preden je postal kristjan? b) Kaj se lahko naučimo iz primera apostola Pavla?

⁸ Danes so med Jehovovimi služabniki praktično vsakršni ljudje z zelo različno preteklostjo. Izjemen primer tega je denimo Savel iz Tarza, ki je postal znan kot apostol Pavel. Savel je bil farizej in zagrizen nasprotnik kristjanov. Tako zelo je bil prepričan, da ti ljudje niso pravi Božji častilci, da je pričel preganjati krščansko občino. (Gal. 1:13) Gledano s človeškega vidika je bil zadnji, za katerega bi lahko rekli, da bo kdaj postal kristjan. Toda Jezus je v njegovem srcu videl nekaj dobrega in ga izbral za posebno nalogo. Tako je Savel postal eden najdejavnejših in najbolj gorečih članov krščanske občine v prvem stoletju.

⁹ Kaj se lahko naučimo iz primera apostola Pavla? Morda so na našem področju ljudje, za katere se zdi, da nasprotujejo našemu sporočilu. Toda najsi je videti še tako malo verjetno, da bi kdo od njih postal pravi kristjan, ne smemo kar zamahniti z roko, češ da z njimi ni vredno razpravljati. Včasih se navsezadnje pozitivno odzovejo celo ljudje, za katere si to ne bi nikoli mislili. Naša naloga je, da »z nezmanjšano vnemo« oznanjujemo vsem ljudem. (Beri Apostolska dela 5:42.)

Vsi, ki oznanjujejo »z nezmanjšano vnemo«, bodo blagoslovljeni

10. Zakaj se ne bi smeli obotavljati oznanjevati ljudem, ki vzbujajo strah? Povej kakšno krajevno doživetje.

¹⁰ Videz lahko vara. V neki južnoameriški državi je denimo pričel preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami zapornik Ignacio. * Zaradi nasilne narave so se ga ljudje bali. Zato so se zaporniki, ki so izdelovali različne predmete in jih prodajali sojetnikom, obračali nanj, da jim je pomagal izterjati dolgove od tistih, ki jih niso pravočasno poravnali. Toda ko je Ignacio duhovno napredoval in pričel živeti po tem, kar se je učil, je ta nekdanji nasilnež, strah in trepet svoje okolice, postal prijazen. Čeprav ga nihče več ne prosi, naj v njegovem imenu izterja dolg, je vesel, da so mu biblijske resnice in Božji duh pomagali spremeniti osebnost. Hvaležen pa je tudi kraljestvenim oznanjevalcem, da do njega niso imeli predsodkov,  temveč so si prizadevali z njim preučevati.

11. Zakaj vedno znova obiskujemo ljudi?

¹¹ Ljudi, s katerimi smo se že pogovarjali o dobri novici, vedno znova obiskujemo zato, ker se lahko zgodi (in tudi se dogaja), da se njihove okoliščine in stališče spremenijo. Nekateri so morda od takrat, ko smo jih zadnjič obiskali, hudo zboleli, izgubili službo ali koga od svojih dragih. (Beri Propovednik 9:11.) Morda pričnejo resno razmišljati o svoji prihodnosti, ko vidijo, kaj se dogaja po svetu. Zaradi takšnih dogodkov se lahko pozitivno odzovejo tudi ljudje, ki se v preteklosti niso zmenili za resnico ali pa so ji celo nasprotovali. Zato bi morali izkoristiti vsako primerno priložnost, da drugim oznanimo dobro novico.

12. Kako naj bi gledali na ljudi, ki jim oznanjujemo, in zakaj?

¹² Videti je, da ljudje težimo k temu, da druge presojamo in razvrščamo v skupine. Za Jehova pa je vsakdo človek zase. Vidi, kakšne zmožnosti vsak skriva v sebi. (Beri 1. Samuelova 16:7.) Morali bi si prizadevati, da bi pri oznanjevanju na ljudi gledali enako kakor on. Številne izkušnje kažejo, da lahko s pozitivnim stališčem do ljudi, ki jim oznanjujemo, dosežemo veliko dobrega.

13., 14. a) Zakaj se je pionirka glede neke ženske, kateri je oznanjevala, napačno odločila? b) Kaj se lahko naučimo iz te izkušnje?

¹³ Pionirka Sandra je pri oznanjevanju po hišah na nekem karibskem otoku spoznala Ruth, vneto ljubiteljico karnevala. Dvakrat je bila izbrana za kraljico državnega karnevala. Pokazala je izredno zanimanje za to, kar ji je govorila Sandra, zato sta se dogovorili za biblijski pouk. Sandra se spominja: »Ko sem stopila v njeno dnevno sobo, se mi je pogled ustavil na veliki fotografiji, na kateri je bila Ruth v bleščečem karnevalskem kostumu, ter na nagradah, ki jih je osvojila na karnevalskih praznovanjih. Zmotno sem sklepala, da se nekdo, ki je tako priljubljen in tolikšen ljubitelj karnevala kakor ona, ne bo zanimal za resnico. Zato je nisem več obiskala.«

¹⁴ Nato pa je Ruth prišla v kraljestveno dvorano in po shodu vprašala Sandro: »Zakaj niste več prišli k meni, da bi preučevali?« Sandra se ji je opravičila in dogovorili sta se, da bosta nadaljevali preučevanje. Ruth je naglo napredovala, odstranila slike s karnevalov, pričela sodelovati v občinskih dejavnostih in posvetila svoje življenje Jehovu. Seveda je Sandra pozneje spoznala, da je na začetku ravnala napačno.

15., 16. a) Kaj se je zgodilo, ker je neka krščanska sestra oznanjevala sorodniku? b) Zakaj nas to, kako živi kak naš sorodnik, ne bi smelo odvrniti od tega, da bi mu oznanjevali?

¹⁵ Dober odziv pa nenazadnje lahko dočakajo tudi mnogi, ki oznanjujejo nevernim članom družine, celo takšnim, od katerih ne bi pričakovali, da se bodo tako odzvali. Poglejmo si, kaj je denimo doživela Joyce, sestra iz  Združenih držav. Njen svak je bil že od najstniških let stalni gost zaporov. »Ker je razpečeval droge, kradel in počel še veliko drugih slabih reči, so govorili, da njegovo življenje ni vredno počenega groša,« se spominja Joyce. »Naj je bilo videti še tako nesmiselno, sem se z njim 37 let vztrajno pogovarjala o biblijskih resnicah.« Joyce je bila za svoj potrpežljivi trud, da bi pomagala temu sorodniku, bogato nagrajena, ko je pričel preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami in drastično spremenil svoje življenje. Pred kratkim se je pri svojih 50-ih na območnem zborovanju v Kaliforniji krstil. Joyce pravi: »Od radosti sem jokala. Tako vesela sem, da nad njim nisem obupala!«

¹⁶ Morda se obotavljate spregovoriti o biblijskih resnicah s sorodniki zaradi njihovega načina življenja. Toda Joyce to ni preprečilo, da ne bi oznanjevala svojemu svaku. Navsezadnje, kako lahko kdo ve, kaj se skriva v srcu drugega človeka? Morda ta človek ravnokar iskreno išče versko resnico. Zato mu dajmo priložnost, da jo najde. (Beri Pregovori 3:27.)

Učinkovit pripomoček za preučevanje Biblije

17., 18. a) Kaj kažejo poročila iz vsega sveta o tem, kako koristen je pripomoček Kaj Biblija v resnici uči? b) Povej kakšen lep doživljaj, ki si ga imel pri tem, ko si uporabljal to knjigo.

¹⁷ Poročila iz dežel po vsem svetu odkrivajo, da se mnogi ljudje poštenega srca dobro odzivajo na pripomoček za preučevanje Biblije z naslovom Kaj Biblija v resnici uči?. Penni, pionirka iz Združenih držav, je s to publikacijo pričela več poukov. Dva je vzpostavila s starejšima ženskama, ki sta bili vdani članici svoje cerkve. Penni se je spraševala, kako se bosta odzvali na svetopisemske resnice v knjigi Biblija uči. Vendar je pozneje napisala: »Informacije v knjigi so tako jasne, logične in jedrnate, da sta takoj – brez vsakršnega nasprotovanja ali vznemirjenja – doumeli, da je to, kar se učita, resnica.«

¹⁸ Pat, oznanjevalka v Veliki Britaniji, je pričela preučevati z begunko iz neke azijske države. Ta ženska je bila od tam prisiljena zbežati, zatem ko so ji uporniški vojaki odpeljali moža in sinove in jih ni nikdar več videla. V nevarnosti je bilo njeno življenje, požgali so ji dom in bila je žrtev skupinskega posilstva. Vse to jo je navedlo na mišljenje, da njeno življenje nima več nobenega smisla, in večkrat je resno razmišljala o samomoru. Toda biblijski pouk ji je vlil novo upanje. »Enostavna pojasnila in ponazoritve v knjigi Biblija uči so nanjo izredno vplivali,« je napisala Pat.  Učenka je naglo napredovala, se usposobila za nekrščeno oznanjevalko in dejala, da se želi na naslednjem zborovanju krstiti. Prav zares je veliko veselje pomagati iskrenim ljudem, da si pridobijo upanje, ki ga daje Sveto pismo, in povsem doumejo njegovo vrednost!

»Ne nehajmo delati dobrega«

19. Zakaj je oznanjevati tako nujno?

¹⁹ Naša naloga, da oznanjujemo in pridobivamo učence, je iz dneva v dan nujnejša. Vsako leto se na naše oznanjevanje odzove na tisoče prav naravnanih ljudi. Vendar pa se tisti, ki ostajajo v duhovni temi, »opotekajo proti morišču«‚ saj je ‚veliki GOSPODOV dan blizu‘. (Zef. 1:14; Preg. 24:11, SSP)

20. Kaj bi moral biti vsak od nas odločen delati?

²⁰ Ljudem, ki »se opotekajo proti morišču«, lahko sedaj še vedno pomagamo. Toda če hočemo to delati, moramo posnemati kristjane iz prvega stoletja, ki »so v templju in po hišah z nezmanjšano vnemo učili ter oznanjali dobro novico o Kristusu, Jezusu«. (Apd. 5:42) Tudi mi vztrajajmo kljub težavam, ‚vešče poučujmo‘ in nepristransko oznanjujmo! »Ne nehajmo delati dobrega«, saj nam bo Jehova, če ne bomo odnehali, srčno naklonjen in nas bo obilo blagoslovil. (2. Tim. 4:2; beri Galačanom 6:9.)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Kdo se pozitivno odziva na dobro novico?

• Zakaj ne bi smeli vnaprej soditi tistih, ki jim oznanjujemo?

• Kako koristna je publikacija Kaj Biblija v resnici uči?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Na resnico se pozitivno odziva na tisoče ljudi poštenega srca

[Slika na strani 15]

Kaj se lahko naučimo iz tega, kako zelo se je spremenil apostol Pavel?

[Slika na strani 16]

Oznanjevalci dobre novice drugih ne sodijo vnaprej