‚Vešče poučujmo‘
‚Vešče poučujmo‘
»Oznanjaj besedo, [. . .] grajaj, ostro karaj, opominjaj, in to z vso potrpežljivostjo in veščim poučevanjem.« (2. TIM. 4:2)
1. Kaj je Jezus zapovedal svojim učencem in kakšen zgled jim je dal?
JEZUS je med svojim služenjem na zemlji nekatere ljudi sicer čudežno ozdravil, vendar ni bil poznan predvsem kot zdravilec oziroma čudodelnik, temveč kot učitelj. (Mar. 12:19; 13:1) Najpomembnejše mu je bilo to, da je razglašal dobro novico o Božjem kraljestvu, in enako velja za njegove današnje sledilce. Kristjani imamo nalogo nadaljevati delo pridobivanja učencev, tako da ljudi učimo, naj izpolnjujejo vse, kar je Jezus zapovedal. (Mat. 28:19, 20)
2. Kaj moramo delati, da bi izpolnili svojo oznanjevalsko nalogo?
2 Da bi lahko izpolnili svojo nalogo pridobivanja učencev, si moramo nenehno prizadevati, da bi svoje poučevanje še izboljšali. Kako pomembna je ta veščina, je poudaril apostol Pavel v pismu, ki ga je poslal svojemu oznanjevalskemu tovarišu Timoteju. Napisal mu je: »Vedno pazi nase in na svoje poučevanje. Vztrajaj v tem. Če boš namreč delal tako, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1. Tim. 4:16) Poučevanje, kakršno je imel v mislih Pavel, ni zgolj prenašanje znanja. Učinkoviti oznanjevalci dosežejo srce ljudi in jih spodbudijo k temu, da korak za korakom spremenijo svoje življenje. To pa je umetnost, nekaj, kar zahteva spretnost in znanje. Kako se torej lahko naučimo ‚vešče poučevati‘, ko drugim predstavljamo dobro novico o Božjem kraljestvu? (2. Tim. 4:2)
Kako se lahko naučimo ‚vešče poučevati‘
3., 4. a) Kako se lahko naučimo ‚vešče poučevati‘? b) Kako nam Teokratična strežbena šola pomaga pri tem, da bi postali učinkoviti učitelji?
3 »Veščina« je po nekem slovarju »spretnost, ki si jo pridobimo z učenjem, vajo ali opazovanjem«. Če želimo postati učinkoviti učitelji dobre novice, moramo delati vse troje. Na primer, temo, ki jo bomo obravnavali z učencem, lahko pravilno razumemo samo, če jo preučimo ob molitvi. (Beri Psalm 119:27, 34.) Če opazujemo, kako poučujejo učinkoviti oznanjevalci, lahko spoznamo njihove metode in jih posnemamo. In če se nenehno trudimo, da bi ravnali po tem, kar se učimo, se lahko v poučevanju še izboljšamo. (Luk. 6:40; 1. Tim. 4:13–15)
4 Jehova je naš »Veliki poučevalec« (NW). Svojim služabnikom na zemlji daje po vidnem delu svoje organizacije smernice glede tega, kako naj bi opravljali svojo oznanjevalsko nalogo. (Iza. 30:20, 21) Zato se v občinah vsak teden učimo v Teokratični strežbeni šoli, katere namen je, da bi vsi sodelujoči postali učinkoviti oznanjevalci Božjega kraljestva. Glavni učbenik v tej šoli je Biblija. Jehovova navdihnjena Beseda nam odkriva, kaj naj druge učimo. Nakazuje pa tudi, katere poučevalne metode so učinkovite in primerne. Teokratična strežbena šola nas vedno znova spominja na to, da bomo postali še boljši učitelji, če bomo poučevali na temelju Božje Besede, učinkovito postavljali vprašanja, učili preprosto in se za druge iskreno zanimali. Poglejmo si sedaj vsako od teh točk posebej. Nato pa bomo razpravljali o tem, kako lahko učencu sežemo do srca.
Poučujmo na temelju Božje Besede
5. Na čem bi moralo temeljiti naše poučevanje in zakaj?
5 Jezus, največji učitelj vseh časov, je svoje nauke temeljil na Svetem pismu. (Mat. 21:13; Jan. 6:45; 8:17) Ni govoril v svojem imenu, temveč v imenu Tistega, ki ga je poslal. (Jan. 7:16–18) V tem ga želimo posnemati. Zato bi morali pri oznanjevanju po hišah ali biblijskih poukih opozarjati na Božjo Besedo. (2. Tim. 3:16, 17) Vse naše dopovedovanje, pa naj bo še tako logično, se nikoli ne more primerjati z učinkovitostjo in močjo navdihnjenega Svetega pisma. Biblija je tista, ki ima resnično težo. Če želimo, da bi učenec kako misel doumel, je najboljša metoda ta, da on prebere odlomek iz Svetega pisma, ki govori o tem. (Beri Hebrejcem 4:12.)
6. Kako lahko kristjan tistemu, s katerim preučuje Biblijo, pomaga, da bo zares razumel gradivo, ki ga preučujeta?
6 S tem seveda nočemo reči, da se kristjanu, ki vodi biblijski pouk, nanj ni treba pripravljati. Prav nasprotno, že vnaprej bi moral skrbno premisliti, katere od navedenih svetopisemskih stavkov bosta z učencem prebrala med biblijskim poukom. Na splošno je dobro, da prebereta tiste stavke, ki neposredno utemeljujejo nauke, v katere verjamemo. Biblijskemu učencu pa je treba tudi pomagati, da bo vsak stavek, ki ga prebere, tudi razumel. (1. Kor. 14:8, 9)
Postavljajmo učinkovita vprašanja
7. Zakaj je postavljanje vprašanj dobra poučevalna metoda?
7 Naslednja metoda je postavljanje dobro premišljenih vprašanj. Z njimi lahko učitelj spodbudi učenca k razmišljanju in doseže njegovo srce. Namesto da bi mu torej pojasnjeval svetopisemske stavke, ga prosi, naj jih on razloži tebi. Včasih mu boš moral postaviti še eno ali morda celo več dodatnih vprašanj, da bi mu pomagal do pravega sklepa. Kadar učenca tako učiš, mu pravzaprav ne pomagaš le, da doume, zakaj je v knjigi napisan določen sklep, temveč da postane vanj tudi sam prepričan. (Mat. 17:24–26; Luk. 10:36, 37)
8. Kako lahko ugotovimo, kaj je v srcu tistega, s katerim preučujemo Biblijo?
8 Naše publikacije so oblikovane za poučevanje z vprašanji in odgovori. Nedvomno bo večina ljudi, s katerimi preučujemo Biblijo, v odstavku hitro znala poiskati odgovor na natisnjeno vprašanje. Vendar moder učitelj ne bo zadovoljen zgolj s pravilnimi odgovori. Na primer, učenec bo morda znal pravilno pojasniti, kaj v Bibliji piše glede nečistovanja. (1. Kor. 6:18) Vendar lahko učitelj s taktnimi mnenjskimi vprašanji spozna, kaj učenec v resnici meni o tem, kar se uči. Učitelj ga zato morda vpraša: »Zakaj Biblija obsoja spolne odnose dveh, ki nista poročena? Kaj menite o tej omejitvi, ki jo je postavil Bog? Ali nam po vašem mnenju kakor koli koristi, če živimo po Božjih moralnih merilih?« Iz odgovorov na takšna vprašanja bo učitelj lahko ugotovil, kaj ima učenec v svojem srcu. (Beri Matej 16:13–17.)
Poučujmo preprosto
9. Kaj naj bi imeli v mislih, ko učencu pojasnjujemo kakšno svetopisemsko misel?
9 Večina resnic, ki so v Božji Besedi, je sama po sebi bolj ali manj preprosta. Vendar se lahko zgodi, da so ljudje, s katerimi preučujemo, zmedeni zaradi naukov krive religije. Naša naloga je, da jim pomagamo Biblijo brez težav razumeti. Učinkoviti učitelji predstavljajo informacije preprosto, jasno in točno. Če tako ravnamo, ne bomo resnice predstavili bolj zapleteno, kakor je treba. Ogibajmo se nepotrebnih podrobnosti. Prebranega svetopisemskega stavka ni treba osvetljevati iz vseh vidikov. Preprosto se osredinimo na tisto, kar je nujno, da bi razjasnili misel, ki jo pregledujemo. Ko si bo učenec pridobil več spoznanja, mu bodo postale jasne tudi globlje svetopisemske resnice. (Heb. 5:13, 14)
10. Kaj vse naj bi upoštevali, ko se odločamo, koliko gradiva bomo pregledali pri biblijskem pouku?
10 Koliko gradiva pa naj bi naenkrat pregledali? Pri tem moramo biti razsodni. Sposobnosti in okoliščine tako učenca kot učitelja se od posameznika do posameznika razlikujejo, toda vedno bi morali misliti na to, da je naš cilj učencu predvsem pomagati, da si pridobi močno vero. Zato naj ima na voljo dovolj časa, da prebere, razume in sprejme resnice iz Božje Besede. Ne preučimo več gradiva, kakor ga lahko doume. Hkrati pa pazimo na to, da ga bomo preučili v razumnem času. Ko učenec misel enkrat dojame, se lotimo naslednje. (Kol. 2:6, 7)
11. Kaj se lahko glede poučevanja naučimo od apostola Pavla?
11 Apostol Pavel je ljudem, ki še niso poznali resnice, dobro novico predstavljal preprosto. Čeprav je bil precej izobražen, ni uporabljal visoko zvenečih besed. (Beri 1. Korinčanom 2:1, 2.) Iskrene ljudi pritegnejo in prepričajo preproste svetopisemske resnice. Nikomur ni treba biti visoko izobražen, da bi jih lahko razumel. (Mat. 11:25; Apd. 4:13; 1. Kor. 1:26, 27)
Učencem pomagajmo, da bodo naučeno cenili
12., 13. Kaj bo morda spodbudilo učenca k temu, da bo ravnal po tem, kar se uči? Ponazori.
12 Da bi učinkovito poučevali, se moramo dotakniti človekovega srca. Učenec mora razumeti, kako to, kar se uči, velja zanj osebno, kako mu to koristi in kako si lahko z upoštevanjem svetopisemskih smernic izboljša življenje. (Iza. 48:17, 18)
13 Recimo, da z njim razpravljamo o odlomku iz Hebrejcem 10:24, 25, ki kristjane spodbuja, naj se zbirajo s soverniki, da bi se med seboj bodrili na temelju Svetega pisma in se prijateljsko družili. Če posameznik, s katerim preučujemo Biblijo, še ne obiskuje občinskih shodov, mu lahko na kratko opišemo, kaj se na njih dogaja in o čem se tam govori. Lahko mu omenimo, da so občinski shodi del našega čaščenja, in mu odkrijemo, kako koristijo nam osebno. Nato ga lahko povabimo, naj pride na shod. K temu, da učenec upošteva svetopisemsko zapoved, naj se zbiramo, ga ne bi smelo gnati to, da bi ugajal tistemu, ki z njim preučuje, temveč želja, da bi ubogal Jehova. (Gal. 6:4, 5)
14., 15. a) Kaj se posameznik, s katerim preučujemo Biblijo, lahko nauči o Jehovu? b) Kako mu lahko koristi to, da spozna Božjo osebnost?
14 Največja korist, ki jo ima učenec od tega, da preučuje Biblijo in ravna po njenih načelih, pa je ta, da spozna Jehova kot osebo in ga vzljubi. (Iza. 42:8) Jehova ni le ljubeč Oče, Stvarnik in Lastnik vesolja, temveč tistim, ki ga ljubijo in mu služijo, tudi odkriva svojo osebnost in to, česa vse je zmožen. (Beri 2. Mojzesova 34:6, 7.) Ko je dal Mojzesu nalogo, naj izpelje izraelski narod iz suženjstva v Egiptu, se mu je predstavil z besedami: »Postal bom, kar koli bom želel postati.« (2. Mojz. 3:13–15, NW) S tem je nakazal, da se je namenil postati vse, kar je bilo treba, da bi izvršil namene, ki jih je imel s svojim izbranim ljudstvom. Izraelci so zatem spoznali Jehova kot Rešitelja, Vojščaka, Oskrbovalca in Izpolnjevalca obljub ter še v mnogih drugih vlogah. (2. Mojz. 15:2, 3; 16:2–5; Joz. 23:14)
15 Posamezniki, s katerimi preučujemo Biblijo, morda ne bodo doživeli, da bi Jehova tako dramatično posegel v njihovo življenje, kakor je doživel Mojzes. Vseeno pa bodo takrat, ko se jim bo krepila vera in bodo naučeno vedno bolj cenili ter pričeli po tem tudi živeti, nedvomno uvideli, da se morajo za pogum, modrost in vodstvo zanašati na Jehova. Takrat ga bodo tudi sami spoznali kot modrega in zaupanja vrednega Svetovalca, Zaščitnika in kot Tistega, ki jih radodarno oskrbuje z vsem, kar potrebujejo. (Ps. 55:22; 63:7; Preg. 3:5, 6)
Za učenca se ljubeče zanimajmo
16. Zakaj naravne sposobnosti niso najpomembnejši dejavnik pri tem, kako učinkovito kdo poučuje?
16 Če meniš, da pri poučevanju nisi tako spreten, kakor bi bil rad, naj ti to ne vzame poguma. Izobraževalni program, ki danes poteka po vsem svetu, nadzorujeta Jehova in Jezus. (Apd. 1:7, 8; Raz. 14:6) Lahko blagoslovita tvoje prizadevanje, tako da bodo tvoje besede dobro vplivale na ljudi, ki imajo prav naravnano srce. (Jan. 6:44) Če ima učitelj svojega učenca iskreno rad, lahko to več kot odtehta kakršno koli pomanjkljivost, ki jo ima učitelj po naravi. Apostol Pavel je pokazal, da se zaveda, kako pomembno je imeti rad tiste, ki jih poučujemo. (Beri 1. Tesaloničanom 2:7, 8.)
17. Kako se lahko za vsakega, s katerim preučujemo Biblijo, iskreno zanimamo?
17 Kakor apostol Pavel lahko tudi mi vsakemu, s katerim preučujemo Biblijo, pokažemo, da nam je zanj resnično mar, tako da si vzamemo čas in ga spoznamo. Ko bomo z njim razpravljali o svetopisemskih načelih, ga bomo verjetno pobliže spoznali. Morda bomo opazili, da v nekaterih pogledih že živi skladno s tem, kar se uči iz Biblije. Na drugih področjih pa bo morda moral storiti še nekaj sprememb. Če si bomo prizadevali, da bo uvidel, kako se gradivo, ki ga obravnavata pri biblijskem pouku, nanaša nanj osebno, mu bomo s tem lahko ljubeče pomagali postati pravi Kristusov učenec.
18. Zakaj je pomembno, da molimo s tistim, s katerim preučujemo Biblijo, in ga v molitvi izrecno omenjamo?
18 Najpomembnejše od vsega, kar lahko storimo, pa je, da skupaj z učencem molimo in ga v molitvah izrecno omenjamo. Jasno naj bi razumel, da mu želimo pomagati, da bi še bolj spoznal svojega Stvarnika, se z njim zbližal in v svojem življenju okušal njegovo vodstvo. (Beri Psalm 25:4, 5.) Kadar Jehova v molitvi prosimo, naj učenca blagoslovi pri tem, ko se trudi živeti po naučenem, bo lahko ta uvidel, kako pomembno je, da postane ‚izpolnjevalec besede‘. (Jak. 1:22) Poleg tega se lahko takrat, ko posluša naše iskrene molitve, tudi sam nauči moliti. Kakšno veselje je biblijskim učencem pomagati, da navežejo osebni stik z Jehovom!
19. Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?
19 Spodbudno je vedeti, da si po vsem svetu več kakor šest milijonov in pol Prič prizadeva napredovati v ‚veščem poučevanju‘, pri čemer je njihov cilj pomagati odkritosrčnim, da bi izpolnjevali vse, kar je Jezus zapovedal. Kakšne spodbudne rezultate pa žanjejo kraljestveni oznanjevalci? Odgovor na to vprašanje bomo pregledali v naslednjem članku.
Ali se spomniš?
• Zakaj se morajo kristjani naučiti ‚vešče poučevati‘?
• Katere metode nam lahko pomagajo še bolj vešče poučevati?
• Kaj lahko odtehta kakršno koli naravno pomanjkljivost učitelja, ki lahko vpliva na njegovo poučevanje?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 9]
Ali si vpisan v Teokratično strežbeno šolo?
[Slika na strani 10]
Zakaj je pomembno, da svojega učenca spodbudiš, naj bere iz Biblije?
[Slika na strani 12]
Moli skupaj s svojim učencem in ga v molitvi izrecno omenjaj