Kaj zate pomeni Kristusova navzočnost?

»Kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (MAT. 24:3)

1. Kaj zanimivega so Jezusa vprašali njegovi apostoli?

PRED skoraj dva tisoč leti so Jezusu štirje izmed njegovih apostolov na Oljski gori na samem zastavili vprašanje: »Kdaj se bo vse to zgodilo in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (Mat. 24:3) V tem vprašanju so apostoli uporabili zelo zanimiva izraza – »tvoja navzočnost« in »sklenitev stvarnosti«. Na kaj se nanašata?

2. Kaj v Bibliji pomeni beseda »sklenitev«?

² Najprej si poglejmo drugi izraz in razmislimo o besedi »sklenitev«, ki je prevod grške besede syntéleia. V Prevodu novi svet je ta beseda dosledno prevedena s »sklenitev«, medtem ko je njej sorodna grška beseda télos največkrat prevedena z besedo »konec«. Razliko med tema besedama lahko ponazorimo z govorom v kraljestveni dvorani. Sklenitev oziroma sklep govora je zadnji del govora, v katerem govornik nekaj časa nameni temu, da poslušalce spomni, o čem je razpravljal, in prikaže, kako se te informacije nanašajo nanje. Konec govora pa je takrat, ko govornik odide z odra. Podobno se v Bibliji izraz »sklenitev stvarnosti« nanaša na obdobje, ki traja do konca stvarnosti in hkrati zajema tudi sam konec.

3. Kaj se med drugim dogaja med Jezusovo navzočnostjo?

³ Kaj pa pomeni »navzočnost«, o kateri so apostoli prav tako spraševali? To je prevod grške besede parousía. * Parousía Jezusa Kristusa oziroma njegova navzočnost se je pričela leta 1914, ko je bil ustoličen za kralja v nebesih, in bo segala tudi v čas ‚velike stiske‘, ko bo prišel uničit hudobne. (Mat. 24:21) To Jezusovo navzočnost zaznamuje marsikaj, med drugim ‚zadnji dnevi‘ te hudobne  stvarnosti, zbiranje izvoljencev in njihovo vstajenje v nebeško življenje. (2. Tim. 3:1; 1. Kor. 15:23; 1. Tes. 4:15–17; 2. Tes. 2:1) Lahko bi dejali, da obdobje »sklenitve stvarnosti« (syntéleia) sovpada z obdobjem Kristusove navzočnosti (parousía) oziroma da poteka istočasno.

Daljše časovno obdobje

4. Zakaj lahko Jezusovo navzočnost primerjamo z dogodki v Noetovih dneh?

⁴ Dejstvo, da se beseda parousía nanaša na daljše časovno obdobje, se sklada s tem, kar je Jezus dejal glede svoje navzočnosti. (Beri Matej 24:37–39.) Ali si opazil, da Jezus svoje navzočnosti ni primerjal s sorazmerno kratkim obdobjem vesoljnega potopa v Noetovih dneh? Nikakor, svojo navzočnost je primerjal s precej daljšim obdobjem, ki se je končalo s potopom. Zajemalo je leta, ko je Noe gradil barko in oznanjeval, vse dokler ni končno napočil čas, da se prične potop. To obdobje je torej trajalo več desetletij. Podobno tudi k navzočnosti Jezusa Kristusa spadajo dogodki pred veliko stisko in sama velika stiska. (2. Tes. 1:6–9)

5. Kako besede iz 6. poglavja Razodetja kažejo na to, da Jezusova navzočnost traja dlje časa?

⁵ To, da se navzočnost Jezusa Kristusa nanaša na daljše časovno obdobje in ne zgolj na enkraten dogodek, ko bo Kristus prišel uničit hudobne, se jasno vidi tudi iz drugih biblijskih prerokb. V knjigi Razodetje je Jezus prikazan kot nekdo, ki jezdi na belem konju in mu je bila dana krona. (Beri Razodetje 6:1–8.) Zanj je rečeno, da je, zatem ko je bil leta 1914 okronan za kralja, »odšel zmagujoč, da dokonča svojo zmago«. Iz pripovedi nato izvemo, da mu sledijo jezdeci na konjih različnih barv, ki imajo preroški pomen ter predstavljajo vojno, lakote in kužne bolezni. Vse to pesti človeštvo daljše časovno obdobje, ki je poimenovano z izrazom ‚zadnji dnevi‘. Ta prerokba se izpolnjuje pred našimi očmi.

6. Kaj nam glede Kristusove navzočnosti pomaga razumeti 12. poglavje knjige Razodetje?

⁶ V 12. poglavju Razodetja najdemo še nadaljnje podrobnosti o ustanovitvi Božjega kraljestva v nebesih. Tam beremo o bitki v področju, ki je nevidno našim očem. Mihael (Jezus Kristus na svojem položaju v nebesih) in njegovi angeli so se borili zoper Hudiča in njegove demone. Posledica tega je bila, da so bili Satan Hudič in njegove horde vrženi na zemljo. Iz pripovedi izvemo, da je Hudič zaradi tega silno jezen, »saj ve, da ima malo časa«. (Beri Razodetje 12:7–12.) Jasno je torej, da je zatem, ko je bilo v nebesih ustanovljeno Kristusovo kraljestvo, nastopilo obdobje, v katerem zemlja in njeni prebivalci doživljajo vse večje »gorje«.

7. O čem govori 2. psalm in katera priložnost se ponuja ljudem?

⁷ Jezusovo ustoličenje za kralja na nebeški gori Sion pa je bilo napovedano tudi v 2. psalmu. (Beri Psalm 2:5–9; 110:1, 2.) Vendar je bilo v tem psalmu tudi nakazano, da bodo zemeljski vladarji in njihovi podložniki določeno obdobje imeli priložnost, da se podložijo Kristusovemu vladanju. Jehova jih opominja, naj ‚bodo pametni‘ in naj ‚se dajo poučiti‘. Zares, »blagor vsem, ki imajo [v tem obdobju] v njem [v Jehovu] zavetje svoje«, kar pomeni, da služijo Jehovu in Kralju, ki ga je on postavil. Očitno se torej, medtem ko je Jezus navzoč kot kralj, mnogim ponuja priložnost, da se spremenijo. (Ps. 2:10–12)

 Kdo bo prepoznal znamenje

8., 9. Kdo bo prepoznal znamenje Kristusove navzočnosti in razumel njegov pomen?

⁸ Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj bo nastopilo Kraljestvo, jim je odgovoril, da ne bo prišlo tako, »da bi zbujalo [njihovo] pozornost«. (Luk. 17:20, 21) Neverni tega ne bodo opazili. Kako bi le? Saj niso doumeli niti tega, da je Jezus bodoči kralj. Kdo bo torej prepoznal znamenje Kristusove navzočnosti in razumel njegov pomen?

⁹ Jezus je v nadaljevanju povedal, da bodo njegovi učenci videli znamenje tako jasno, kakor da bi »blisk posveti[l] od enega konca neba do drugega«. (Beri Luka 17:24–29.) Zanimivo pa je, da je ista misel omenjena tudi v Mateju 24:23–27 in da se neposredno navezuje na znamenje Kristusove navzočnosti.

Rod, ki vidi napovedano znamenje

10., 11. a) Kako je bil v preteklosti pojasnjen izraz »rod«, omenjen v Mateju 24:34? b) Kako so Jezusovi učenci nedvomno razumeli besedo »rod«?

¹⁰ V preteklosti je v tej reviji pisalo, da se je v prvem stoletju izraz »ta rod«, omenjen v Mateju 24:34, nanašal na »takrat živeče pokolenje nevernih Judov«. * To pojasnilo je bilo navidez logično, saj je imela beseda »rod« na vseh drugih mestih v Bibliji, kjer jo je Jezus izrekel, negativen prizvok in jo je večinoma spremljal kak negativen pridevnik, kot je denimo beseda »hudobni«. (Mat. 12:39; 17:17; Mar. 8:38) Zato je bilo pojasnjeno, da je Jezus, kar se tiče izpolnitve te prerokbe v našem času, mislil na hudobni »rod« nevernih ljudi, ki bodo priča dogodkom, značilnim za »sklenitev stvarnosti« (syntéleia) in njen konec (télos).

¹¹ Res je, da je Jezus takrat, ko je besedo »rod« uporabil v negativnem smislu, govoril s hudobnimi ljudmi svojih dni oziroma o njih. Toda ali res lahko rečemo, da je bilo tako tudi takrat, ko je izrekel besede, zapisane v Mateju 24:34? Spomnimo se, da so k Jezusu štirje od njegovih učencev pristopili »na samem«. (Mat. 24:3) In ker Jezus ‚tega rodu‘ tokrat ni omenjal v negativni luči, so apostoli nedvomno razumeli, da bodo oni in drugi njegovi učenci del tega ‚rodu‘, ki ne bo preminil, »dokler se vse to ne bo zgodilo«.

12. Kako nam sobesedilo pokaže, koga je imel Jezus v mislih, ko je uporabil izraz »rod«?

¹² Na podlagi česa lahko to sklepamo? Na podlagi skrbnega pregleda sobesedila. V Mateju 24:32, 33 so napisane Jezusove besede: »Od ponazoritve s smokvo pa se naučite tole: Takoj ko se njene mlade veje omehčajo in poženejo liste, veste, da je blizu poletje.  Tako tudi vi, ko boste vse to videli, vedite, da je on blizu, pred vrati.« (Primerjaj Marko 13:28–30; Luka 21:30–32.) Zatem pa v Mateju 24:34 beremo: »Resnično vam povem, da ta rod nikakor ne bo preminil, dokler se vse to ne bo zgodilo.«

13., 14. Zakaj lahko rečemo, da se je »rod«, o katerem je govoril Jezus, moral nanašati na njegove učence?

¹³ Jezus je dejal, da bodo njegovi učenci, ki naj bi bili v kratkem maziljeni s svetim duhom, tisti, ki bodo potem, ko bodo videli, da se »vse to« dogaja, lahko prišli do določenih sklepov. Torej je moral imeti v mislih svoje učence, ko je rekel: »Ta rod nikakor ne bo preminil, dokler se vse to ne bo zgodilo.«

¹⁴ Jezusovi učenci v nasprotju z neverniki ne bodo le videli napovedanega znamenja, temveč bodo tudi razumeli, kaj pomeni. Značilnosti tega znamenja jim bodo nekaj povedale – iz njih se bodo nekaj ‚naučili‘ in bodo ‚vedeli‘, kaj v resnici pomenijo. Povsem jim bo jasno, »da je [Jezus] blizu, pred vrati«. Resda so v prvem stoletju delno izpolnitev tega, kar je napovedal Jezus, videli tako neverni Judje kot tudi zvesti maziljeni kristjani, vendar so samo Jezusovim maziljenim sledilcem ti dogodki tudi nekaj sporočili oziroma so samo oni razumeli njihov pravi pomen.

15. a) Kdo danes sestavlja »rod«, o katerem je govoril Jezus? b) Zakaj ne moremo natančno izračunati, kdaj se bo ‚temu rodu‘ čas iztekel? (Glej okvir na strani 25.)

¹⁵ Danes tisti, ki nimajo duhovnega uvida, menijo, da se v zvezi z znamenjem Jezusove navzočnosti ne dogaja nič takega, kar bi »zbujalo pozornost«. Trdijo, da so razmere takšne, kakršne so bile že od nekdaj. (2. Pet. 3:4) Po drugi strani pa so Kristusovi zvesti maziljeni bratje, današnji Janezov razred, prepoznali to znamenje tako jasno, kakor bi prepoznali blisk, in dojeli njegov pravi pomen. Ti maziljenci kot celota torej sestavljajo današnji »rod«, ki ne bo preminil, »dokler se vse to ne bo zgodilo«. * To nakazuje, da bodo nekateri izmed Kristusovih maziljenih bratov še vedno na zemlji, ko se bo pričela napovedana velika stiska.

 »Bodite budni!«

16. Kako moramo ravnati vsi Kristusovi sledilci?

¹⁶ Vendar ni dovolj samo prepoznati znamenje. Jezus je v nadaljevanju dejal: »Kar pa vam pravim, pravim vsem: Bodite budni!« (Mar. 13:37) To je za vse nas danes izjemno pomembno, pa naj smo maziljenci ali člani velike množice. Minilo je že devet desetletij, odkar je bil Jezus leta 1914 v nebesih ustoličen za kralja. Živeti moramo v pripravljenosti in biti nenehno budni, pa čeprav to morda ni vedno tako enostavno. Vendar nam bo lažje tako ravnati, če se bomo zavedali, da je Kristus že nevidno navzoč kot kralj. Potem bomo lažje imeli v mislih tudi to, da bo svoje sovražnike kmalu prišel uničit, namreč »ob uri, ko se [nam] to ne bo zdelo verjetno«. (Luk. 12:40)

17. Česa bi se morali zavedati sedaj, ko smo doumeli pomen Kristusove navzočnosti, in kaj bi morali biti odločeni delati?

¹⁷ Če poznamo pomen Kristusove navzočnosti, potem se še jasneje zavedamo, v kako resnih časih živimo. Vemo namreč, da je Jezus že navzoč in da od leta 1914 nevidno našim očem kraljuje v nebesih. Kmalu bo prišel uničit hudobne in bo uvedel dramatične spremembe na vsej zemeljski obli. Zato bi morali biti bolj kot kdaj prej odločeni, da bomo dejavni v delu, ki ga je Jezus napovedal z besedami: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec [télos].« (Mat. 24:14)

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril?

• Kako vemo, da Jezusova navzočnost zajema daljše časovno obdobje?

• Kdo je prepoznal znamenje Jezusove navzočnosti in doumel njegov pomen?

• Kdo sestavlja današnji rod, omenjen v Mateju 24:34?

• Zakaj ne moremo natančno izračunati, kdaj se bo ‚temu rodu‘ čas iztekel?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 25]

Ali lahko natančno izračunamo, kdaj se bo iztekel čas ‚temu rodu‘?

Beseda »rod« se običajno nanaša na ljudi različnih starosti, ki živijo istočasno v nekem obdobju oziroma v času nekega dogodka. V 2. Mojzesovi 1:6, SSP, denimo piše: »Potem so Jožef in vsi njegovi bratje in ves tisti rod umrli.« (Poudarili mi.) Jožef in njegovi bratje niso bili enake starosti, vendar so bili priča istim dogodkom v istem časovnem obdobju. V »tisti rod« so denimo spadali tudi tisti izmed Jožefovih bratov, ki so se rodili pred njim. Nekateri izmed njih so ga tudi preživeli. (1. Mojz. 50:24) Drugi izmed ‚tistega rodu‘, kot je bil denimo Benjamin, pa so se rodili za Jožefom in so verjetno živeli še zatem, ko je on že umrl.

Kadar se torej izraz »rod« nanaša na ljudi, ki živijo v določenem času, ne moremo natančno izračunati, kdaj se temu rodu čas izteče, vemo pa, da se to enkrat zagotovo zgodi, in to v razumnem času. Zato Jezus z izrazom »ta rod«, zapisanim v Mateju 24:34, svojim učencem ni dal matematične formule, po kateri bi lahko izračunali, kdaj se bodo končali ‚zadnji dnevi‘, temveč je celo poudaril, da »za tisti dan in uro« ne bodo vedeli. (2. Tim. 3:1; Mat. 24:36)

[Slika na straneh 22, 23]

Jezus je prikazan kot kralj, ki je po svojem ustoličenju leta 1914 »odšel zmagujoč, da dokonča svojo zmago«

[Slika na strani 24]

»Ta rod nikakor ne bo preminil, dokler se vse to ne bo zgodilo.«