Učimo se iz napak Izraelcev

IZRAELCI so pred vstopom v Obljubljeno deželo vedeli, kaj Jehova pričakuje od njih. Po Mojzesu jim je namreč zapovedal: »Preženite vse prebivalce v deželi izpred sebe in razbijte vse njih poslikane kamene in razdrobite vse njih ulite podobe in zrušite vse njih višave.« (4. Mojz. 33:52)

Izraelci naj ne bi s prebivalci dežele sklepali nobenih zavez niti se z njimi poročali. (5. Mojz. 7:2, 3) Pravzaprav je bilo Božje izvoljeno ljudstvo posvarjeno takole: »Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ti ne postanejo zanka v sredi tvoji.« (2. Mojz. 34:12) Vendar Izraelci niso ubogali Boga, zato so se ujeli v zanko. Kako se je to zgodilo? Kaj se lahko iz tega naučimo mi? (1. Kor. 10:11)

Najprej prijateljstvo, nato malikovanje

Izraelci so pri osvajanju Obljubljene dežele slavili prve zmage. Vendar niso povsem upoštevali tega, kar jim je zapovedal Bog, in sovražnika niso izgnali iz dežele. (Sodn. 1:1–2:10) Prav nasprotno! Ker so pričeli živeti med ‚sedmimi narodi‘, ki so prebivali v deželi, in imeli z njimi redne stike, so se na koncu z njimi spoprijateljili. (5. Mojz. 7:1) Kako je to vplivalo nanje? V Bibliji piše: »Jemali [so si] njih hčere za žene ter dajali hčere svoje njih sinovom in služili njih bogovom. In delali so Izraelovi sinovi, kar je bilo zlo GOSPODOVIM očem, in so, pozabivši GOSPODA, Boga svojega, služili Baalom in Ašeram.« (Sodn. 3:5–7) Ko so s prebivalci dežele stkali prijateljske vezi, so se z njimi pričeli tudi poročati in častiti njihove malike. Potem ko so začeli Izraelci s temi ljudmi sklepati zakonske zveze, je bilo vedno manj verjetno, da jih bodo kdaj popolnoma pregnali iz dežele. Pravo čaščenje se je izpridilo, Izraelci pa so pričeli častiti lažne bogove.

 Prebivalci Obljubljene dežele so sedaj, ko so postali Izraelcem prijatelji, veliko bolj ogrožali njihovo duhovno blaginjo kakor prej, ko so jim bili sovražniki. Poglejmo, kaj je verjetno še prispevalo k temu, da se je Božje ljudstvo odvrnilo od pravega čaščenja.

Najprej kmetovanje, nato čaščenje Baala

Izraelci po prihodu v Obljubljeno deželo niso več živeli kot nomadi, temveč so se mnogi pričeli ukvarjati s kmetovanjem. Najverjetneje so zemljo obdelovali podobno kakor prebivalci, ki so tam živeli že pred njimi. Toda vse kaže, da od njih niso privzeli le načinov obdelovanja zemlje. Ker so se z njimi redno družili, so sčasoma sprejeli tudi njihovo čaščenje, ki je bilo tesno povezano s poljedelstvom.

Kanaanci so častili veliko Baalov. Verjeli so, da je od teh bogov odvisna rodovitnost zemlje. Izraelci jih niso posnemali le v obdelovanju zemlje in pospravljanju pridelkov, temveč so se jim sčasoma pridružili tudi pri oboževanju njihovih bogov, ki naj bi bili vir vsega obilja. Mnogi Izraelci so se tako pretvarjali, da častijo Jehova, v resnici pa so zabredli v popolno odpadništvo.

Odločno svarilo za nas

Izraelci se ob prvem stiku s prebivalci Obljubljene dežele najbrž niso imeli nobenega namena zaplesti v čaščenje Baala in v razvrat, ki je bil z njim povezan. Toda ker so se pričeli z njimi družiti, se jim je zgodilo prav to. Ali se kaj tako pogubnega ne bo zgodilo tudi nam, če si bomo za prijatelje izbrali ljudi, ki so morda prijazni, vendar nimajo istega verskega prepričanja kakor mi ter enakih vrednot in načel? Seveda se stikom z neverniki ne moremo povsem ogniti, saj smo z njimi na delovnem mestu, v šoli ali morda celo doma. Vendar naj nam bo to, kar se je zgodilo Izraelcem, v svarilo: Kdor se rad druži s takšnimi ljudmi, se bo najverjetneje prej ali slej zapletel v težave. V Bibliji je napisana resnica, ki velja prav za vsakogar: »Slaba družba pokvari dobre navade.« (1. Kor. 15:33)

Danes se spoprijemamo z mnogimi preizkušnjami, ki so podobne tistim, ki so jih doživljali Izraelci. Sodobna družba ima veliko malikov. Nekateri od njih so denar, slavne osebnosti iz sveta zabave in športa, politični sistemi, nekateri verski voditelji in celo družinski člani. Tudi nam bi se lahko zgodilo, da bi se naše življenje pričelo vrteti okoli česa takega. Če bi se tesno družili z ljudmi, ki ne ljubijo Jehova, bi se to lahko za nas končalo z duhovnim propadom.

Mnoge Izraelce je k oboževanju Baala pritegnila zunajzakonska spolnost, ki je bila ena od temeljnih značilnosti tega čaščenja. V podobne pasti se ujamejo tudi nekateri današnji Božji služabniki. Že en sam klik z miško v zasebnosti doma denimo lahko uniči čisto vest radovednega in neopreznega posameznika. Kako žalostno bi bilo, če bi se kristjan ujel v past pornografije na internetu!

»Srečni tisti, ki upoštevajo njegove opomine«

Ali bomo glede tega, s kom se družimo, ubogali Jehova ali ne, je naša osebna odločitev. (5. Mojz. 30:19, 20) Zato naj bi se vprašali: ‚S kom se družim v prostem času? Kakšne vrednote imajo ti ljudje in na kakšnem nivoju je njihova morala? Ali častijo Jehova? Ali bom zato, ker se družim z njimi, boljši kristjan?‘

Psalmist je zapel: »Srečni tisti, ki so brezgrajni na svoji poti, ki živijo po Jehovovi postavi. Srečni tisti, ki upoštevajo njegove opomine, ki ga iščejo z vsem srcem.« (Ps. 119:1, 2, NW) Prav zares, »srečen [je] vsak, ki se boji Jehova, ki hodi po njegovih poteh«. (Ps. 128:1, NW) Zato se glede izbire svoje družbe učimo iz napak, ki so jih storili Izraelci, in v vsem poslušajmo Jehova! (Preg. 13:20)

[Slika na strani 26]

Če bi se tesno družili z ljudmi, ki ne ljubijo Jehova, bi lahko navsezadnje zabredli v malikovanje