Ali gledamo na druge tako kakor Jehova?
Ali gledamo na druge tako kakor Jehova?
»V telesu [naj] ne bi bilo nobene razprtije, ampak [naj] bi njegovi deli enako skrbeli drug za drugega.« (1. KOR. 12:25)
1. Kako si se počutil, ko si prišel v duhovni raj?
KO SMO prišli iz hudobnega sveta in se pričeli družiti z Jehovovim ljudstvom, sta nam verjetno ogrela srce njihova ljubezen in osebno zanimanje. Kako poživljajoče drugačni so bili od brezobzirnih, sovražnih in tekmovalnih ljudi, ki so pod oblastjo Satana! Prišli smo v duhovni raj, v pristan miru in enotnosti. (Iza. 48:17, 18; 60:18; 65:25)
2. a) Kaj lahko vpliva na naš pogled na druge? b) Kaj moramo morda storiti?
2 Vendar bi se z minevanjem časa lahko zgodilo, da bi se nam pogled na brate in sestre zaradi naše nepopolnosti popačil. Lahko bi se namreč osredinili na napake, ki jih imajo, ob tem pa spregledali njihove duhovne vrline. Preprosto povedano bi lahko pozabili na druge gledati tako kakor Jehova. Če smo na brate in sestre tudi mi pričeli napačno gledati, je sedaj čas, da o tem razmislimo in svoj pogled uskladimo z Jehovovim jasnim pogledom. (2. Mojz. 33:13)
Kako Jehova gleda na naše brate in sestre
3. S čim je v Bibliji primerjana krščanska občina?
3 Apostol Pavel je v 1. Korinčanom 12:2–26 primerjal občino maziljenih kristjanov s telesom, ki je sestavljeno iz »mnogih delov«. Telesni deli so različni in podobno se lahko med seboj precej razlikujejo tudi člani občine – tako po značilnostih kot po sposobnostih. Toda Jehova takšno raznolikost sprejema. Rad ima vse kristjane in vsak od njih mu je dragocen. Zato nam kot članom občine Pavel svetuje, naj tudi mi »enako skrb[imo] drug za drugega«. Ker smo različnih osebnosti, to morda ni vedno lahko.
4. Zakaj moramo morda spremeniti svoj pogled na brate in sestre?
4 Morda pa smo tudi nagnjeni k temu, da se radi osredinjamo na napake bratov in sester. Vendar je to tako, kakor da bi gledali skozi fotoaparat, ki ima ozkokotni objektiv, zaradi česar je naše zorno polje majhno. Toda Jehovov pogled je drugačen. Jehova na ljudi gleda takorekoč skozi širokokotni objektiv, skozi katerega lahko vidi predmet svojega opazovanja kot tudi njegovo okolico. Morda radi uporabljamo funkcijo zum (povečavo) za stvari, ki nam niso všeč, Jehova pa vidi celega človeka z vsemi njegovimi dobrimi lastnostmi vred. Bolj ko si prizadevamo postati podobni Jehovu, bolj lahko prispevamo k ljubezni in enotnosti v občini. (Efež. 4:1–3; 5:1, 2)
5. Zakaj ni prav obsojati druge?
5 Jezus se je jasno zavedal, da smo nepopolni ljudje pogosto nagnjeni k obsojanju drugih. Svetoval je: »Nehajte soditi, da ne boste sojeni.« (Mat. 7:1) Upoštevajmo, da ni rekel »Ne sodite«, temveč »Nehajte soditi«. Vedel je, da je mnogim njegovim poslušalcem že prišlo v navado, da so do drugih kritični. Ali se je mogoče to zgodilo tudi nam? Če je tako, bi se morali močno truditi, da bi se spremenili, zato da ne bi bili sami neugodno sojeni. Prav zares, kdo smo mi, da bi lahko koga, ki ga je na določen položaj postavil Jehova in ga kot takšnega uporablja, obsojali ali rekli, da ne spada v krščansko občino? Morda ima brat ali sestra določene slabosti, toda če ga Jehova kljub temu sprejema, ali bi bilo prav, da bi ga mi zavračali? (Jan. 6:44) Ali zares verjamemo, da krščansko občino vodi Jehova in da bo stvari ob svojem času spremenil, če bo treba? (Beri Rimljanom 14:1–4.)
6. Kako Jehova gleda na svoje služabnike?
6 Pri Jehovu je izredno to, da lahko vidi posameznega kristjana takšnega, kakršen bo morda postal v novem svetu, ko bo dosegel popolnost. Poleg tega vidi, koliko je ta kristjan doslej že duhovno napredoval. Zato se noče osredinjati na vsako napako, ki jo njegov služabnik stori zaradi nepopolnosti. V Psalmu 103:12 beremo: »Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč spravlja od nas prestopke naše.« Kako zelo smo lahko Jehovu za to hvaležni! (Ps. 130:3)
7. Kaj se naučimo iz tega, kako je Jehova gledal na Davida?
7 Sveto pismo vsebuje primere, ki pričajo o tej izjemni sposobnosti Boga Jehova, da se pri človeku osredini na dobro. Jehova je denimo Davida poimenoval »hlapec moj David, ki je izpolnjeval zapovedi moje in hodil za menoj z vsem srcem svojim, da bi delal samo to, kar je prav v mojih očeh«. (1. kra. 14:8) Seveda je David naredil tudi nekaj velikih napak. Toda Jehova se je odločil, da se bo osredinjal samo na to, kar je bilo v njem dobrega, saj je vedel, da je imel David pošteno srce. (1. let. 29:17)
Na brate in sestre glejmo kakor Jehova
8., 9. a) V čem lahko posnemamo Jehova? b) Kako lahko ponazorimo Jehovov pogled na ljudi in kaj se lahko iz tega naučimo?
8 Jehova lahko vidi v srce, mi pa ne moremo. To je že samo po sebi dober razlog za to, da ne obsojamo drugih. Ne poznamo denimo vseh njihovih motivov. Morali bi si prizadevati, da bi posnemali Jehova in se ne bi osredinjali na napake, ki so plod nepopolnosti, ki bo sčasoma izginila. Kaj ko bi si za enega od svojih ciljev postavili to, da bi bili v tem pogledu takšni kakor on? Če bomo to storili, bomo lahko veliko prispevali k miru med brati in sestrami. (Efež. 4:23, 24)
9 Za ponazoritev si predstavljajmo hišo, ki je v precej slabem stanju. Žlebi odpadajo, okna so razbita, stropi pa zamakajo. Večina ljudi ob pogledu na hišo sklene, da jo je treba podreti, saj kvari okolico. Nato pa to hišo zagleda človek, ki ima povsem drug pogled na stvari. Zna opaziti to, kar se ne vidi na prvi pogled, in tako ugotovi, da je hiša trdno zgrajena in bi jo bilo mogoče obnoviti. Zato jo kupi, popravi in obnovi tudi njeno zunanjost. Od takrat naprej jo mimoidoči občudujejo, češ, kako je čudovita. Ali bi lahko postali podobni temu človeku, ki se je potrudil in hišo popravil oziroma obnovil? Ali lahko napake naših bratov in sester odrinemo na stran ter vidimo njihove vrline? Ali opazimo, da v sebi skrivajo lastnosti, zaradi katerih se jim obeta duhovni napredek? Če bomo to storili, bomo lahko brate in sestre zaradi njihove duhovne lepote vzljubili in do njih čutili tako kakor Jehova. (Beri Hebrejcem 6:10.)
10. Kako nam lahko pomaga nasvet iz Filipljanom 2:3, 4?
10 Apostol Pavel je dal nasvet, ki nam lahko pomaga pri odnosih z vsemi v občini. Sokristjane je spodbujal: »Ničesar ne delajte iz prepirljivosti ali samoljubnosti, temveč s ponižnostjo glejte na druge kot na višje od sebe. Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« (Fil. 2:3, 4) Pri tem, da bi prav gledali na druge, nam torej lahko pomaga ponižnost. Poleg tega bomo na druge lažje gledali kakor Jehova, če se bomo zanje osebno zanimali in v njih iskali dobro.
11. Katera sprememba v svetu vpliva tudi na nekatere občine?
11 V zadnjih letih se je zaradi dogodkov po svetu veliko ljudi preselilo drugam. Sedaj v nekaterih mestih živijo ljudje iz številnih dežel. Nekateri priseljenci so pokazali zanimanje za biblijsko resnico in so se nam pridružili pri čaščenju Jehova. To so ljudje »iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov«. (Raz. 7:9) Zato so mnoge občine po svetu postale takorekoč mednarodne.
12. Kako bi morali gledati drug na drugega in zakaj je to včasih lahko pravi izziv?
12 Morda bi morali temu, da bi prav gledali na druge v občini, posvetiti nekoliko več pozornosti. Upoštevati bi namreč morali nasvet apostola Petra, naj kažemo »nehinavsko bratoljubje« in naj »močno ljubi[mo] drug drugega iz srca«. (1. Pet. 1:22) Morda nam je gojiti iskreno ljubezen in pristno naklonjenost do posameznikov različnih narodnosti pravi izziv. Sokristjani imajo morda drugačno preteklost od naše, kar se tiče kulture, izobrazbe, ekonomskih razmer in etnične pripadnosti. Ali ti je včasih težko razumeti, kako nekateri razmišljajo in zakaj se odzovejo, tako kot se? Morda tudi oni težko razumejo tebe. Kljub takšnim razlikam je vsem nam naročeno: »Ljubite vse svoje brate.« (1. Pet. 2:17)
13. Kako bomo morda morali spremeniti svoje razmišljanje?
13 Da bi se lahko razširili v ljubezni in vzljubili vse brate in sestre, bomo morda morali pričeti nekoliko drugače razmišljati. (Beri 2. Korinčanom 6:12, 13.) Ali se nam kdaj zgodi, da rečemo kaj takega kot »Saj nimam predsodkov, ampak . . .«, nato pa povemo kaj negativnega, za kar menimo, da na splošno velja za ljudi neke narodnosti? Morda s tem razkrijemo, da se še moramo znebiti predsodkov, ki jih imamo globoko v sebi. Lahko bi se vprašali: »Ali si vztrajno prizadevam, da bi bolje spoznal ljudi iz druge kulture?« Če se bomo tako preiskovali, nam bo to pomagalo, da bomo sprejeli in vzljubili našo mednarodno bratovščino.
14., 15. a) Povej primera kristjanov, ki sta pričela drugače gledati na druge. b) Kako lahko takšne ljudi posnemamo?
14 V Bibliji so zapisani odlični zgledi ljudi, ki so spremenili svoje stališče. Takšen je bil denimo apostol Peter. Ker je bil Jud, si ni mogel niti zamisliti, da bi kdaj prestopil prag hiše, v kateri živijo ljudje druge narodnosti. Le predstavljajmo si, kako se je moral počutiti, ko mu je bilo naročeno, naj odide na dom Kornelija, ki ni bil niti Jud niti ni bil obrezan! Toda Peter je spremenil svoje stališče, saj je dojel, da Bog hoče, da ljudje iz vseh narodov postanejo del krščanske občine. (Apd. 10:9–35) Podobno se je moral spremeniti in se osvoboditi predsodkov Savel, ki je pozneje postal apostol Pavel. Priznal je, da je v preteklosti tako zelo sovražil kristjane, da je »že čez vsako mero preganjal Božjo občino in jo zatiral«. Toda ko mu je gospod Jezus pomagal, da je uvidel, kako zelo se moti, se je povsem spremenil in celo pričel upoštevati navodila ljudi, ki jih je nekoč preganjal. (Gal. 1:13–20)
15 S pomočjo Jehovovega duha lahko nedvomno tudi mi spremenimo svoje poglede. Če smo ugotovili, da so globoko v nas še skriti predsodki, si jih prizadevajmo izkoreniniti in »ohranjati enotnost duha v vezi miru«. (Efež. 4:3–6) Biblija nas spodbuja, naj si takorekoč oblečemo »ljubezen, ker je popolna vez«. (Kol. 3:14)
Posnemajmo Jehova tudi na oznanjevanju
16. Kakšna je Božja volja glede ljudi?
16 Apostol Pavel je napisal: »Pri Bogu namreč ni pristranskosti.« (Rim. 2:11) Jehova hoče, da ga organizirano častijo ljudje iz vseh narodov. (Beri 1. Timoteju 2:3, 4.) Zato skrbi, da se »večna dobra novica« oznanjuje »vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu«. (Raz. 14:6) Jezus je rekel: »Polje je svet.« (Mat. 13:38) Kaj to pomeni zate in za tvojo družino?
17. Kako lahko pomagamo vsakršnim ljudem?
17 Resda ne moremo vsi oditi na drugi konec sveta, da bi ljudem prinesli kraljestveno sporočilo. Lahko pa s tem sporočilom seznanimo tiste, ki so iz vseh koncev sveta prišli k nam. Ali izkoristimo priložnosti za to, da pričujemo vsakršnim ljudem, ne le tistim, ki jim oznanjujemo že dolga leta? Zakaj se ne bi odločili, da bomo stopili v stik s tistimi, ki jim ni še nihče temeljito pričeval? (Rim. 15:20, 21)
18. Kakšno skrb do ljudi je pokazal Jezus?
18 Jezus je čutil, da mora pomagati vsem. Ni oznanjeval samo na enem področju. Iz neke biblijske pripovedi izvemo, da »se je odpravil na pot po vseh mestih in vaseh«. Ko »je videl množice ljudi, so se mu zasmilili«. Svojim učencem je dejal, da ti ljudje potrebujejo pomoč. (Mat. 9:35–37)
19., 20. Kako lahko posnemamo Jehovovo in Jezusovo zanimanje za vsakršne ljudi?
19 Kako lahko pokažemo, da razmišljamo podobno kakor Jezus? Nekateri so se odločili oznanjevati po tistih delih področja, ki niso pogosto obdelani. To med drugim pomeni, da oznanjujejo na poslovnih področjih, v parkih, na postajah javnih prevoznih sredstev ali pred stanovanjskimi zgradbami zaprtega tipa. Drugi so se pričeli učiti novega jezika, da lahko oznanjujejo ljudem drugih narodnosti, ki sedaj živijo na njihovem področju, ali pa pripadnikom etničnih skupin, ki v preteklosti niso imeli prav pogosto možnosti slišati dobro novico. S tem da se naučijo pozdraviti te ljudi v njihovem maternem jeziku, jim lahko precej povedo o tem, da jim je zares mar zanje. Ali bi lahko, če se sami ne moremo naučiti tujega jezika, spodbujali tiste, ki se ga ravnokar učijo? Zagotovo pa do posameznikov, ki si tako prizadevajo, da bi oznanjevali ljudem iz drugih držav, nočemo biti negativni ali dvomiti o njihovih nagibih. V Božjih očeh je dragoceno življenje vsakega človeka, mi pa želimo gledati na stvari tako kakor On. (Kol. 3:10, 11)
20 Če na druge gledamo tako kakor Bog, oznanjujemo vsakršnim ljudem, ne glede na njihove okoliščine. Med njimi so lahko ljudje, ki so zanemarjeni, brezdomci ali pa takšni, ki živijo očitno nemoralno. Če posamezniki določene narodnosti do nas niso prijazni, ne bi smeli stvari kar posplošiti, češ da so takšni vsi ljudje te narodnosti ali etnične skupine. V nekem kraju so nekateri s Pavlom grdo ravnali, vendar ga to ni odvrnilo od tega, da ne bi oznanjeval drugim tamkajšnjim prebivalcem. (Apd. 14:5–7, 19–22) Prepričan je bil namreč, da bo nekaj ljudi cenilo njegovo sporočilo.
21. Kaj dobrega boš lahko dosegel, če boš na druge gledal tako kakor Jehova?
21 Danes je bolj kot kdaj prej jasno, da moramo do bratov in sester iz naših pa tudi drugih krajev ter do ljudi na področju imeti pravo stališče. Na vse moramo gledati tako kakor Jehova. Bolj ko nam to uspe, bolj lahko prispevamo k miru in enotnosti. In bolj lahko pomagamo drugim vzljubiti Jehova, Boga, ki »ni pristranski« (SSP), temveč se ljubeče zanima za vse, saj so »vsi [. . .] rok Njegovih delo«. (Job 34:19)
Ali lahko odgovoriš?
• Katerega napačnega pogleda na naše brate in sestre bi se morali ogibati?
• Kako lahko na naše brate in sestre gledamo tako kakor Jehova?
• Kako bi morali gledati na brate in sestre drugih narodnosti?
• Kako lahko na oznanjevanju posnemamo Jehova?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 26]
Kako bi lahko bolje spoznal ljudi iz drugih kultur?
[Slika na strani 28]
Kako bi lahko z dobro novico dosegel več ljudi?