»Kdo je med vami moder in razumen?«

»Kdo je med vami moder in razumen? Naj z lepim vedenjem pokaže svoja dela v blagosti, ki izvira iz modrosti.« (JAK. 3:13)

1., 2. Kaj lahko rečemo za mnoge, ki v tem svetu slovijo kot modri?

KDO je po tvojem mnenju resnično moder? Sta to morda tvoja starša, kak starejši človek ali pa morda kakšen univerzitetni profesor? Na tvoje mnenje lahko vplivata tako preteklost kot tudi okolje, v katerem živiš. Božje služabnike pa zanima predvsem to, kaj si o tem, kdo je zares moder, misli Jehova.

² Mnogi ljudje v svetu slovijo kot modri, vendar to še ne pomeni, da so modri tudi v Božjih očeh. Job se je denimo pogovarjal z ljudmi, ki so – kakor so sami menili – govorili modro, toda sam je sklenil: »Modrega [. . .] ne najdem med vami.« (Job 17:10) Apostol Pavel je o nekaterih, ki so zavračali spoznanje o Bogu, napisal: »Trdili so sicer, da so modri, toda postali so neumni.« (Rim. 1:22) Sam Jehova pa je po preroku Izaiju odločno rekel: »Gorje jim, ki so modri v svojih očeh in razumni sami pri sebi!« (Iza. 5:21)

3., 4. Po čem se vidi, ali je kdo zares moder?

³ Jasno je, da moramo ugotoviti, zaradi česa je pravzaprav kdo zares moder in mu je zato Bog naklonjen. Pri tem nam lahko pomagajo Pregovori 9:10, kjer piše: »Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.« Moder človek čuti primeren strah pred Bogom in spoštuje njegova merila. Vendar nikakor ne bi bilo dovolj, če bi zgolj razumsko priznavali, da Bog obstaja in da ima svoja merila. Učenec Jakob je glede tega rekel nekaj, kar nas spodbuja k razmišljanju. (Beri Jakob 3:13.) Dejal je: »Naj z lepim vedenjem pokaže svoja dela.« To, ali smo zares modri, se vidi iz našega vsakodnevnega govorjenja in ravnanja.

⁴ Človek, ki je zares moder, ravna v življenju razsodno in prav uporablja svoje znanje. Kako pa naj bi ravnali, da bi pokazali takšno modrost? Jakob je naštel kar nekaj značilnosti modrih ljudi. * Kaj pa je omenil takšnega, kar nam lahko pomaga, da bomo v dobrih odnosih s soverniki kot tudi z ljudmi zunaj občine?

Prava modrost se kaže z dejanji

5. Kako se vede oziroma ravna nekdo, ki je zares moder?

⁵ Nič ni narobe, če še enkrat poudarimo, da je Jakob povezal modrost z vedenjem. Ker je »začetek modrosti« strah pred Jehovom, si moder človek prizadeva ravnati v skladu z Božjimi potmi in merili. Prava modrost ni nekaj, kar bi prinesli na svet že ob rojstvu. Pridobimo si jo z rednim preučevanjem Biblije in s poglobljenim premišljevanjem. Tako bomo lahko ravnali skladno s spodbudo iz Efežanom 5:1: »Posnemajte Boga kakor ljubljeni otroci.« Bolj ko pri svojem ravnanju posnemamo Jehovovo osebnost, bolj se bo v naših dejanjih zrcalila modrost. Jehovove poti so neprimerljivo vzvišenejše od človeških. (Iza. 55:8, 9) Kadar torej v svojem  ravnanju posnemamo Jehova, lahko drugi, ki ga ne poznajo, opazijo, da smo drugačni.

6. Zakaj je bogaboječ človek blag in kaj spada k blagosti?

⁶ Jakob je pokazal, da lahko Jehova med drugim posnemamo v »blagosti, ki izvira iz modrosti«. Blag kristjan je mil, obenem pa je zanj značilna velika moralna moč, ki mu pomaga, da je pri svojem ravnanju uravnovešen. Jehova je kljub svoji neomejeni moči blag, zato se ne bojimo z njim zbližati. In njegov Sin ga je v tem tako zelo posnemal, da je lahko rekel: »Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni, in jaz vas bom poživil. Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam.« (Mat. 11:28, 29; Fil. 2:5–8)

7. Zakaj imamo lahko Mojzesa za zgled blagega človeka?

⁷ V Bibliji pa najdemo tudi druge izjemne zglede blagosti oziroma krotkosti. Eden od njih je bil Mojzes. Imel je velike odgovornosti, vendar je opisan kot »zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«. (4. Mojz. 11:29; 12:3) In samo pomislimo, kolikšno moč je dobil od Jehova, da je lahko izpolnjeval njegovo voljo! Jehova je pri izvrševanju svojega namena z veseljem uporabljal ljudi, ki so bili blagi.

8. Kako lahko nepopolni ljudje kažejo »blagost, ki izvira iz modrosti«?

⁸ Jasno je torej, da nepopolni ljudje lahko kažemo »blagost, ki izvira iz modrosti«. Kako pa je z nami osebno? Kako bi lahko ta lastnost pri nas postala še bolj opazna? Blagost je del sadu Jehovovega svetega duha. (Gal. 5:22, 23) Zato lahko Jehova v molitvi prosimo za njegovega duha, nato pa si neutrudno prizadevamo kazati ta sad, popolnoma prepričani, da nam bo Bog pri tem pomagal. K temu nas tudi močno spodbujajo psalmistove besede, ki nam glede Boga zagotavljajo: »Krotke uči pot svoj.« (Ps. 25:9)

9., 10. Koliko truda je potrebnega, da bi lahko odsevali blagost, ki je Božja lastnost, in zakaj?

⁹ Vendar je za to, da bi se lahko glede tega izboljšali, potrebno veliko truda. Nekaterim med nami je zaradi vzgoje morda težko biti blagi. Poleg tega nas lahko od tega odvračajo tudi drugi okoli nas, ki pravijo, da človek mora »vračati milo za drago«. Toda ali je to res modro? Če bi doma kaj zagorelo, ali bi skušal ogenj pogasiti z oljem ali z mrzlo vodo? Če bi na ogenj vlil olje, bi nedvomno razmere samo še poslabšal, medtem ko bi ga z mrzlo vodo pogasil. Podobno nam Biblija svetuje: »Rahel [Blag, NW] odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.« (Preg. 15:1, 18) Ali bi lahko naslednjič, ko nas bo vznemiril kdo iz občine ali zunaj nje, pokazali pravo modrost s tem, da bi se odzvali blago? (2. Tim. 2:24)

¹⁰ Kot smo omenili, so mnogi pod vplivom duha tega sveta vse prej kot prijazni, miroljubni in spokojni. Vse preveč je takšnih, ki so osorni in ošabni. Ker se je Jakob tega zavedal, nas je posvaril, da bi se lahko obvarovali duha tega sveta. Kaj pa se iz njegovega nasveta lahko še naučimo?

Značilnosti nespametnih

11. Kateri osebnostni značilnosti sta v nasprotju s pravo modrostjo?

¹¹ Jakob je zelo odkrito navedel osebnostne značilnosti, ki so v popolnem nasprotju s pravo modrostjo. (Beri Jakob 3:14.) Za grešno telo sta značilni ljubosumnost in prepirljivost. To nikakor nista lastnosti duhovnega človeka. Poglejmo, kaj se lahko zgodi, če ljudje dovolijo, da prevlada meseno razmišljanje. V Jeruzalemu šest »krščanskih« veroizpovedi nadzoruje dele cerkve Božjega groba, ki naj bi stala na mestu, kjer je bil usmrčen in pokopan Jezus. Toda ti »kristjani« so si nenehno v sporu. Leta 2006 je v reviji Time pisalo, da je nekoč med menihi »prišlo do večurnega prepiranja in pretepa, [. . .] drug po drugem  so tolkli z velikanskimi svečniki«. Med seboj si tako malo zaupajo, da so ključ cerkvenih vrat zaupali muslimanu!

12. Kaj se lahko zgodi, če ljudem manjka modrosti?

¹² V pravi krščanski občini vsekakor ni prostora za kaj tako skrajnostnega. Toda včasih nekateri zaradi nepopolnosti trmasto vztrajajo pri lastnih pogledih, kar lahko vodi v prepire. Apostol Pavel je to opazil v občini v Korintu, zato je tamkajšnjim kristjanom pisal: »Mar niste meseni in ali ne ravnate po človeško, če pa so med vami še vedno ljubosumnost in spori?« (1. Kor. 3:3) Takšno stanje je v tej občini v prvem stoletju vladalo kar nekaj časa. Zato moramo biti oprezni, da se nesloga ne bi pritihotapila tudi v današnjo občino.

13., 14. Navedi primera, kako se lahko kaže meseno razmišljanje.

¹³ Kako pa bi se lahko v občini pojavila nesloga? To bi se lahko zgodilo zaradi česa, kar niti ni tako pomembno. Pri gradnji kraljestvene dvorane se denimo lahko zgodi, da so sodelujoči različnega mnenja glede tega, kako je treba kaj storiti, in takrat bi se lahko brat, čigar predloga drugi niso sprejeli, pričel prepirati in odločno nasprotovati odločitvam. Morda niti ne bi hotel več sodelovati pri projektu! Posameznik bi s takšnim ravnanjem pokazal, da je pozabil, da je uspešnost katerega koli dela, povezanega z občino, na splošno bolj odvisna od miroljubnega sodelovanja kakor pa od določene metode dela. Jehova blagoslavlja blago ravnanje, in ne prepirljivost. (1. Tim. 6:4, 5)

¹⁴ Razmislimo še o enem primeru. Denimo da starešine v občini jasno vidijo, da neki starešina, ki to nalogo sicer opravlja že več let, ne izpolnjuje več svetopisemskih pogojev za to prednost. Okrajni nadzornik ob obisku občine izve, da so temu starešinu določno svetovali, vendar se kljub temu ni spremenil, zato podpre predlog, da se temu bratu odvzame starešinstvo. Kako se bo brat odzval na to? Ali bo ponižno in blago sprejel soglasen sklep starešin in svetopisemski nasvet ter se odločil, da bo ponovno pričel izpolnjevati svetopisemske pogoje, zato da bo lahko spet služil? Ali pa bo zato, ker nima več te prednosti, pričel gojiti zamero in ljubosumje? Zakaj bi neki brat vztrajal, da ustreza pogojem za starešina, ko pa jim v resnici ne? Koliko modreje bi torej bilo, da pokaže ponižnost in razumevanje!

15. Zakaj je po tvojem mnenju navdihnjeni nasvet iz Jakoba 3:15, 16 zelo pomemben?

¹⁵ Resda lahko kristjana k takšnemu oziroma podobnemu stališču navedejo različne okoliščine. Toda zelo bi si morali prizadevati, da ne bi nikoli tako ravnali, ne glede na to, v kakšnih okoliščinah smo. (Beri Jakob 3:15, 16.) Učenec Jakob je dejal, da so lastnosti, kot sta ljubosumnost in prepirljivost, »zemeljske«, saj so mesene in nimajo prav nič skupnega z duhovnostjo. So tudi »živalske«, saj so plod mesenih nagnjenj, ki spominjajo na značilnosti bitij, ki niso sposobna razmišljati. Poleg tega so »demonske«, saj so  značilne za duhovna bitja, ki so Božji sovražniki. Te lastnosti za kristjana resnično niso primerne!

16. Kako se bomo morda še morali spremeniti in kako nam lahko to uspe?

¹⁶ Vsak član občine bi se moral preiskati in si prizadevati, da odstrani takšne lastnosti. Nadzorniki v občini so učitelji, zato bi se morali zavedati, da se morajo slabih nagnjenj otresti. Resda to ni tako lahko, saj smo nepopolni, poleg tega lahko na nas vpliva tudi ta svet. Morda je to podobno, kakor da bi si po blatnem, spolzkem pobočju prizadevali splezati na vrh hriba. Če se na poti ne bi imeli česa oprijeti, bi lahko preprosto zdrsnili nazaj. Toda če se trdno oklepamo nasvetov, napisanih v Bibliji, ter pomoči Božje svetovne občine, bomo lahko napredovali. (Ps. 73:23, 24)

Kakšni si prizadevajo biti modri

17. Kako se na zlo navadno odzovejo modri?

¹⁷ Beri Jakobovo pismo 3:17. Koristno je tudi, da pregledamo, kakšen je človek, ki odseva »modrost, ki je od zgoraj«. Če smo čisti, to pomeni, da smo neoporečni in neomadeževani tako v ravnanju kot tudi v motivih. Zlo moramo takoj zavrniti. To naj bi storili takorekoč samodejno. Morda nas je zdravnik že kdaj s kladivcem za preizkušanje refleksov nalahno udaril tik pod pogačico. Ob udarcu je noga refleksno trznila navzgor. Glede tega nam ni bilo treba razmišljati, to se je zgodilo samodejno. Podobno bi morali ravnati, kadar nas kdo skuša navesti k čemu slabemu. Ker želimo ostati čisti in poslušati svojo biblijsko šolano vest, bi morali zlo samodejno zavrniti. (Rim. 12:9) Biblija vsebuje zglede ljudi, ki so se tako odzivali – na primer Jožef in Jezus. (1. Mojz. 39:7–9; Mat. 4:8–10)

18. Kakšen je človek, ki a) je miroljuben? b) ‚dela za mir‘?

¹⁸ Človek, ki je zares moder, je tudi miroljuben. Zato ni bojevit in napadalen ter pazi, da ne bi s čim skalil miru. Jakob pa je v zvezi s tem omenil še eno podrobnost, ko je rekel: »Seme sadu pravičnosti pa se seje v miroljubnih razmerah za tiste, ki delajo za mir.« (Jak. 3:18) Bodimo pozorni na izraz »delajo za mir«. Ali smo v občini znani kot ljudje, ki delajo za mir, ali pa kot takšni, ki ga radi kalijo? Ali smo z drugimi pogosto v sporu oziroma se velikokrat prepiramo, smo hitro užaljeni ali pa se nam mnogokrat zgodi, da užalimo druge? Ali vztrajamo, da nas morajo drugi sprejeti takšne, kot smo, ali pa si ponižno prizadevamo, da bi odstranili osebnostne značilnosti, ki druge upravičeno motijo? Ali smo znani po tem, da vselej storimo, kar je v naši  moči, da bi bili z drugimi v miru, ter da smo pripravljeni odpuščati in nato napake pozabiti? Če se bomo glede tega pošteno preiskali, bomo lahko videli, ali se moramo še kako izboljšati glede odsevanja modrosti, ki je od zgoraj.

19. Kako lahko človek postane znan po razumnosti?

¹⁹ Jakob pa je k modrosti, ki je od zgoraj, prištel tudi razumnost. Ali smo znani po tem, da smo pripravljeni popustiti, ko ne gre za kako svetopisemsko načelo, in da ne vztrajamo, da bi moralo biti po naše? Ali nas drugi poznajo kot prijazne ljudi, s katerimi se je mogoče brez težav pogovoriti? Če smo takšni, je to znak, da je razumnost postala tudi naša last.

20. Kaj se bo zgodilo, ko bomo odsevali Božje lastnosti, o katerih smo razpravljali v tem članku?

²⁰ Kako prijetno je lahko v občini, kjer si bratje in sestre prizadevajo v skladu z Jakobovimi besedami vedno bolj odsevati lastnosti, ki jih ima Bog! (Ps. 133:1–3) Če smo blagi, miroljubni in razumni, bomo zagotovo z drugimi v boljših odnosih in očitno bo, da imamo »modrost, ki je od zgoraj«. V naslednjem članku bomo pregledali, kako nam lahko pri tem pomaga to, da se naučimo na druge gledati tako kakor Jehova.

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

• Kaj kristjanu pomaga, da lahko postane zares moder?

• Kaj lahko storimo, da bi v življenju še bolj odsevali Božjo modrost?

• Kako ravnajo tisti, ki nimajo »modrosti, ki je od zgoraj«?

• Kaj si v svojem življenju še bolj odločen kazati?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Kako bi lahko prišlo do nesloge?

[Slika na strani 24]

Ali samodejno zavrneš to, kar je slabo?