Kaj daje življenju smisel?

»Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj.« (PROP. 12:13)

1., 2. Kako nam lahko koristi pregledovanje knjige Propovednik?

ZAMISLITE si človeka, za katerega je videti, da ima vse. Je slaven državnik, eden najbogatejših ljudi na svetu in največji um svoje dobe. Vendar se kljub vsem tem dosežkom še vedno sprašuje: »Kaj daje življenju smisel?«

² Takšen človek je v resnici obstajal – pred kakimi tri tisoč leti. Ime mu je bilo Salomon, svoje iskanje zadovoljstva pa je opisal v biblijski knjigi Propovednik. (Prop. 1:13) Iz njegovih izkušenj se lahko veliko naučimo. Modrost, ki jo najdemo v tej knjigi, nam pravzaprav lahko pomaga, da si bomo zastavili cilje, ki bodo našemu življenju dali resničen smisel.

»Lovljenje vetra«

3. Katero streznjujoče dejstvo glede človeškega življenja moramo vsi sprejeti?

³ Salomon pojasnjuje, da je Bog na zemlji ustvaril obilo čudovitih reči, ki nam dajejo neznansko veliko osupljivih možnosti za raziskovanje in občudovanje, česar se ne bomo nikoli naveličali. Toda ker je naše življenje tako zelo kratko, imamo komajda dovolj časa, da Božje stvarstvo sploh začnemo raziskovati. (Prop. 3:11; 8:17) Kot piše v Bibliji, je naših dni malo in hitro minejo. (Job 14:1, 2; Prop. 6:12) To streznjujoče dejstvo bi nas moralo navesti na to, da bi svoje življenje modro uporabljali. To pa ni tako enostavno, saj nas Satanov svet skuša usmeriti v napačno smer.

4. a) Kaj pomeni beseda »ničemurnost«? b) O katerih rečeh, s katerimi se ljudje običajno ukvarjamo, bomo razpravljali?

⁴ Salomon je v knjigi Propovednik kakih tridesetkrat uporabil besedo »ničemurnost«, s čimer je hotel poudariti, da je človek v nevarnosti, da bi zapravljal svoje življenje. Hebrejska beseda, prevedena z »ničemurnost«, pomeni nekaj praznega, plehkega, nesmiselnega, nekaj, kar je brez prave oziroma trajne vrednosti. (Prop. 1:2, 3) Salomon je na nekaterih mestih poleg besede »ničemurnost« uporabil kot njen sinonim še »lovljenje vetra«. (Prop. 1:14; 2:11) Jasno je, da je vsak poizkus, da bi ujeli veter, nesmiseln. Vsak, ki to skuša storiti, ostane praznih rok. Enako je, če si človek prizadeva doseči nespametne cilje. Na koncu je samo razočaran. Življenje v tej stvarnosti je enostavno prekratko, da bi ga zapravljali za cilje, ki nas bodo na koncu pustili praznih rok. Da torej ne bi storili te napake, si poglejmo, kaj je Salomon povedal glede tega, s čim se ljudje v življenju običajno ukvarjamo. Najprej bomo pogledali, kaj je rekel o užitkih in imetju. Zatem pa bomo razpravljali o tem, koliko je vredno delo.

Ali se sreča skriva v užitkih?

5. V čem vse je Salomon iskal zadovoljstvo?

⁵ Salomon je tako kakor mnogi današnji ljudje skušal najti zadovoljstvo v užitkih, ki jih ponuja življenje. Napisal je: »Srcu svojemu nisem zabranil nobenega veselja.« (Prop. 2:10) V čem vse je užival? Glede na 2. poglavje knjige Propovednik je »svoje telo poživljal z  vinom« (SSP), vendar zmerno, in se veselil tega, da je urejal okolico, načrtoval gradnjo palač, poslušal glasbo, užival v dobri hrani in podobno.

6. a) Zakaj si ni narobe v življenju privoščiti nekaj sprostitve? b) Kako bi morali biti glede razvedrila uravnovešeni?

⁶ Ali Biblija obsoja prijetno preživljanje časa s prijatelji? Nikakor ne. Salomon je na primer omenil, da je uživanje hrane v sproščenem ozračju po celodnevnem napornem delu Božji dar. (Beri Propovednik 2:24; 3:12, 13.) Poleg tega Jehova sam vabi mlade, naj se veselijo in naj bo njihovo srce dobre volje. Hkrati pa naj bodo odgovorni. (Prop. 11:9) Vsi potrebujemo sprostitev in zdravo razvedrilo. (Primerjaj Marko 6:31.) Vendar nam to ne bi smelo postati osrednja stvar v življenju. Sprostitev bi morala biti kakor posladek na koncu obroka, ne pa glavna jed. Če si še tako sladkosneden, se boš verjetno strinjal, da bi se slaščic kaj kmalu naveličal, če ne bi jedel ničesar drugega, poleg tega nimajo velike hranilne vrednosti. Podobno je Salomon spoznal, da je življenje, ki se suče samo okoli užitkov, »lovljenje vetra«. (Prop. 2:10, 11)

7. Zakaj bi morali skrbno izbirati razvedrilo?

⁷ Poleg tega ni koristno vsako razvedrilo. Nekatere vrste so lahko celo škodljive – tako duhovno kot moralno. Koliko milijonov ljudi se je pogreznilo v brezupno stanje zgolj zato, ker so se »hoteli imeti lepo« – pričeli so zlorabljati droge, prekomerno piti ali igrati na srečo! Jehova nas ljubeče svari, da moramo računati na posledice, če dovolimo svojemu srcu in očem, da nas zavedejo v to, kar je škodljivo. (Gal. 6:7)

8. Zakaj je modro premišljevati o svoji življenjski poti?

⁸ Če se človek neuravnovešeno peha za užitki, ga lahko to tudi ovira, da se ne more toliko posvečati pomembnejšim zadevam. Ne pozabimo, da je življenje kratko in da nimamo nobenega zagotovila, da bomo vedno zdravi in brez problemov. Zato je Salomon nadalje dejal, da nam morda bolj koristi, da smo navzoči na pogrebu – še zlasti na pogrebu kakega zvestovdanega krščanskega brata ali sestre – kakor da gremo v »hišo veselja«. (Beri Propovednik 7:2, 4.) Zakaj? Ko poslušamo pogrebni govor in razmišljamo o življenjski poti tega zvestega Jehovovega služabnika, ki je umrl, nas to lahko navede, da preiščemo svoje življenje. Tako lahko pridemo do sklepa, da moramo nekoliko spremeniti svoje cilje, če želimo modro uporabiti življenje, ki nam je še preostalo. (Prop. 12:1)

Ali je ključ do zadovoljstva imetje?

9. Kaj je Salomon spoznal glede bogastva?

⁹ Salomon je bil takrat, ko je napisal knjigo Propovednik, eden najbogatejših ljudi na svetu. (2. let. 9:22) Lahko si je privoščil, karkoli je hotel. »Karkoli so želele moje oči, nisem jim odrekel,« je napisal. (Prop. 2:10) Vseeno je spoznal, da človeku imetje samo po sebi še ne prinese zadovoljstva. »Kdor ljubi srebro, ne bo nikoli srebra sit, in kdor ljubi bogastvo, ne dobi nikdar dosti,« je sklenil. (Prop. 5:10)

10. Kaj prinaša pravo zadovoljstvo in resnično bogastvo?

¹⁰ Čeprav se lahko imetje človeku hitro izmuzne iz rok, ljudi vseeno močno pritegne. V neki anketi, ki so jo nedavno tega opravili v Združenih državah, je 75 odstotkov vseh anketiranih študentov prvega letnika dejalo, da je njihov glavni cilj v življenju to, da bi bili »finančno dobro stoječi«. Recimo, da bodo dosegli svoj cilj. Ali bodo resnično srečni? Ni nujno. Raziskovalci opažajo, da je pridobitništvo pravzaprav ovira na poti do sreče in zadovoljstva. Do tega sklepa je že pred davnimi časi prišel Salomon. Napisal je: »Nakopičil sem si tudi srebra in zlata in dragotin, lastnih kraljem [. . .]; in glej, vse je bilo ničemurnost in lovljenje vetra.« * (Prop. 2:8, 11) Če pa svoje življenje  uporabljamo za to, da iz vsega srca služimo Jehovu, in nas on zaradi tega blagoslavlja, si bomo pridobili resnično bogastvo. »Jehovov blagoslov je ta, ki bogati, in On mu ne dodaja nobene bolečine.« (Pregovori 10:22, NW)

Katero delo resnično zadovoljuje?

11. Kaj Sveto pismo nakazuje glede tega, kolikšne vrednosti je delo?

¹¹ Jezus je dejal: »Moj Oče dela vse do zdaj in tudi jaz delam.« (Jan. 5:17) Nobenega dvoma ni, da Jehova in Jezusa delo navdaja z zadovoljstvom. Biblija nam daje slutiti, da je bil Jehova zadovoljen s svojim stvarjenjskim delom, ko piše: »Tedaj pogleda Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako.« (1. Mojz. 1:31) Angeli so »radostno ukali«, ko so videli, kaj vse je naredil Bog. (Job 38:4–7) Podobno je tudi Salomon cenil smiselno delo. (Prop. 3:13)

12., 13. a) Kako sta neka človeka opisala zadovoljstvo, ki jima ga prinaša njuno pošteno delo? b) Zakaj je posvetno delo lahko včasih stresno?

¹² Mnogi se zavedajo vrednosti poštenega dela. Uspešni slikar José denimo pravi: »Ko sliko, ki jo imaš v mislih, uspeš prenesti na platno, se počutiš, kakor da si osvojil visoko goro.« Poslovnež Miguel * pa opaža: »Delo ti prinaša zadovoljstvo, ker ti omogoča, da skrbiš za družino. Poleg tega ti lahko daje občutek, da si nekaj dosegel.«

¹³ Po drugi strani pa so mnoga dela enolična in človeku ne ponujajo ravno veliko možnosti za to, da bi bil ustvarjalen. Včasih je že sâmo delovno mesto vir stresa in celo prizorišče krivic. Salomon je povedal, da lahko včasih lenuh – ki morda izkoristi poznanstvo z vplivnimi ljudmi – pobere sadove marljivega delavca. (Prop. 2:21) Do razočaranja lahko privedejo tudi drugi dejavniki. Kar se prične kot tako imenovana čudovita poslovna priložnost, se lahko zaradi gospodarskega nazadovanja ali nepredvidljivih okoliščin konča kot polomija. (Beri Propovednik 9:11.) Človek, ki si na vso moč prizadeva, da bi uspel, je na koncu velikokrat zagrenjen in razočaran, saj spozna, da se je »trudi[l] za veter«. (Prop. 5:16)

14. Katero delo človeka zanesljivo zadovolji?

¹⁴ Ali sploh obstaja kakšno delo, ki nikoli ne razočara? Slikar José, ki smo ga že omenili, je dejal: »Z minevanjem let se slike izgubijo ali uničijo. Povsem drugače pa je s tem, kar dosežemo v duhovnem pogledu. Z oznanjevanjem dobre novice, s čimer ubogam Jehova, lahko prispevam k nastanku nečesa trajnega – dragocenih bogaboječih kristjanov. To je neprecenljive vrednosti.« (1. Kor. 3:9–11) Tudi Miguel pravi, da ga oznanjevanje kraljestvenega sporočila zadovoljuje dosti bolj kakor posvetno delo. Sam je dejal: »Nič ne more nadomestiti radosti, ki jo občutiš, ko  s kom razpravljaš o resnici in začutiš, da se je to dotaknilo njegovega srca.«

»Meči kruh svoj po vodi«

15. Kaj daje življenju pravi smisel?

¹⁵ Kaj potemtakem daje življenju smisel? Resnično zadovoljstvo občutimo, če malo časa, kar nam ga je še preostalo v tej stvarnosti, uporabimo za to, da delamo dobro in ugajamo Jehovu. Lahko stkemo tesno vez z Bogom, prenesemo duhovne vrednote na svoje otroke, drugim pomagamo spoznati Jehova in sklenemo trajna prijateljstva z našimi brati in sestrami. (Gal. 6:10) Vse te stvari imajo trajno vrednost in tisti, ki jih dosežejo, so zelo blagoslovljeni. Salomon je z zelo zanimivo primerjavo opisal, kolikšne vrednosti je to, da drugim delamo dobro. Napisal je: »Meči kruh svoj po vodi, kajti po mnogih dneh ga najdeš.« (Prop. 11:1) Jezus je svojim učencem prigovarjal: »Dajajte, in se vam bo dalo.« (Luk. 6:38) Poleg tega sam Jehova obljublja, da bo nagradil tiste, ki drugim delajo dobro. (Preg. 19:17; beri Hebrejcem 6:10.)

16. Kdaj je pravi čas, da načrtujemo, kaj bomo v življenju počeli?

¹⁶ Biblija nas spodbuja, naj se glede tega, kako bomo uporabili svoje življenje, modro odločimo že v mladosti. Tako se bomo lahko ognili razočaranju v kasnejših letih. (Prop. 12:1) Kako žalostno bi bilo, če bi svoja najboljša leta zapravili za to, da bi se gnali za privlačnimi stvarmi tega sveta, na koncu pa bi ugotovili, da niso vredne nič več kakor navaden veter!

17. Kaj ti bo pomagalo, da si boš izbral najboljšo življenjsko pot?

¹⁷ Jehova kakor vsak ljubeč oče želi, da bi uživali življenje, delali dobro in se ognili nepotrebnim srčnim bolečinam. (Prop. 11:9, 10) Kaj pa nam bo pri tem pomagalo? To, da si postavimo duhovne cilje in si nato marljivo prizadevamo, da bi jih dosegli. Javier je pred skoraj 20 leti moral izbrati med obetavno zdravniško kariero in polnočasno službo. »Čeprav je lahko delo zdravnika zadovoljujoče, se nič ne more primerjati z veseljem, ki sem ga občutil, ko sem več ljudem pomagal spoznati resnico,« pravi. »Polnočasna služba mi omogoča, da okušam življenje v vsej njegovi lepoti. Obžalujem samo to, da se zanjo nisem odločil že prej.«

18. Zakaj je Jezusovo življenje na zemlji imelo smisel?

¹⁸ Kaj je torej tisto najdragocenejše, za kar naj bi si prizadevali? V knjigi Propovednik piše: »Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo  in dan smrti boljši nego dan rojstva.« (Prop. 7:1) To lahko najbolje spoznamo iz Jezusovega življenja. Pri Jehovu si je nedvomno ustvaril izredno ime. S tem da je ostal zvest vse do smrti, je dokazal, da ima njegov Oče pravico do vrhovne oblasti, in priskrbel odkupno žrtev, ki ljudem omogoča rešitev. (Mat. 20:28) Med svojim kratkim bivanjem na zemlji je nam, ki si ga prizadevamo posnemati, pokazal, kaj pomeni živeti zares smiselno. (1. Kor. 11:1; 1. Pet. 2:21)

19. Kateri modri nasvet nam je dal Salomon?

¹⁹ Tudi mi si lahko ustvarimo dobro ime pri Bogu. To, da ima Jehova o nas dobro mnenje, je daleč vrednejše od vsakršnega bogastva. (Beri Matej 6:19–21.) Vsak dan se lahko domislimo, kako bi lahko delali dobro v Jehovovih očeh, in to nam bo obogatilo življenje. Lahko se denimo z drugimi pogovarjamo o dobri novici, v svojem zakonu oziroma družini krepimo medsebojne vezi ter s preučevanjem in z obiskovanjem shodov izboljšamo svoj odnos z Jehovom. (Prop. 11:6; Heb. 13:16) Ali torej želiš, da bi bilo tvoje življenje zares smiselno? Potem še naprej upoštevaj tale Salomonov nasvet: »Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Prop. 12:13)

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovoril?

• Kaj bi nas moralo navesti na to, da bi resno razmislili o svojih življenjskih ciljih?

• Kako naj bi gledali na užitke in imetje?

• Katero delo nam bo prineslo trajno zadovoljstvo?

• Za kaj vrednega bi si morali prizadevati?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Kolikšno pozornost naj bi v svojem življenju namenjali sprostitvi?

[Slika na strani 24]

Zakaj oznanjevanje prinaša resnično zadovoljstvo?