Mladi, spominjajte se svojega Stvarnika

»Spominjaj se Stvarnika svojega v dnevih mladosti svoje.« (PROP. 12:1)

1. Kako je Jehova pokazal, da zaupa svojim mladim častilcem?

MLADI kristjani so v Božjih očeh tako dragoceni in osvežujoči kakor rosne kapljice. Pravzaprav je Jehova napovedal, da se bodo fantje in dekleta v dneh, ko bo njegov Sin »skliceval vojno moč svojo«, »radovoljno« dali na razpolago v krščanski službi. (Ps. 110:3) Ta prerokba naj bi se izpolnila v času, ko večini ne bo mar za Boga, temveč bodo obsedeni s seboj in z denarjem ter bodo neposlušni. Toda Jehova je vedel, da bodo mladi, ki ga bodo častili, drugačni. Kako zelo vam zaupa, mladi bratje in sestre!

2. Kaj spada k temu, da se spominjamo svojega Stvarnika?

² Samo zamislite si, kako vesel mora biti Bog, ko vidi, da se ga mladi spominjajo kot svojega Stvarnika. (Prop. 12:1) Seveda to, da se spominjamo Jehova, ne pomeni le, da se večkrat spomnimo nanj. Pomeni, da storimo tudi kaj otipljivega – da delamo to, kar mu je všeč, torej da se v življenju ravnamo po njegovih zakonih in načelih. Pomeni pa tudi, da mu zaupamo, saj vemo, da nam želi le najboljše. (Ps. 37:3; Iza. 48:17, 18) Ali tudi ti tako gledaš na svojega Stvarnika?

Zaupaj v Jehova z vsem svojim srcem

3., 4. Kako je Jezus pokazal, da zaupa v Jehova, in zakaj je pomembno, da tudi mi danes zaupamo vanj?

³ Najboljši zgled tega, kaj pomeni zaupati v Boga, je seveda Jezus Kristus. Živel je v skladu z besedami iz Pregovorov 3:5, 6, SSP: »Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.« K Jezusu je kmalu po njegovem krstu prišel Satan in ga skušal navesti na to, da bi sprejel svetno oblast in slavo. (Luk. 4:3–13) Toda Jezus se ni dal zavesti. Vedel je, da so »bogastvo in čast in življenje« plačilo »krotkosti in strahu GOSPODOVEGA«. (Preg. 22:4)

⁴ Za današnji svet sta značilna pohlep in sebičnost. V takšnem okolju je pametno, da posnemaš Jezusa. Poleg tega ne izgubi izpred oči dejstva, da bo Satan storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Jehovove služabnike zvabil s tesne poti, ki vodi v življenje. Hoče, da bi vsi hodili po široki poti, ki pelje v uničenje. Ne dovoli mu, da te zapelje! Bodi odločen, da se boš spominjal svojega Stvarnika. Povsem mu zaupaj in se okleni »pravega življenja«, ki te zagotovo čaka in ni več daleč. (1. Tim. 6:19)

Mladi, bodite modri!

5. Kaj meniš o prihodnosti tega sveta?

⁵ Mladi, ki se spominjajo svojega Stvarnika, so modrejši, kakor bi pričakovali za njihovo starost. (Beri Psalm 119:99, 100.) Ker so privzeli Božji pogled na stvari, se jasno zavedajo, kako mračna prihodnost v resnici čaka ta svet. Kot mlad človek si celo v svojem sorazmerno kratkem življenju nedvomno opazil, da ljudi iz dneva v dan navdajata večji strah in tesnoba. Verjetno si že slišal za onesnaževanje, globalno segrevanje ozračja, krčenje gozdov in podobne probleme. Ljudje so zaradi  vsega tega zelo zaskrbljeni, Jehovovim pričam pa je jasno, da je to del znamenja, ki kaže na to, da bo Satanov svet kmalu uničen. (Raz. 11:18)

6. Kako so bili zavedeni nekateri mladi?

⁶ Na žalost so nekateri mladi Božji služabniki popustili v opreznosti in si dovolili izgubiti izpred oči dejstvo, da se čas temu svetu izteka. (2. Pet. 3:3, 4) Druge sta slaba družba in pornografija zapeljali v hud greh. (Preg. 13:20) Kakšna škoda bi bilo izgubiti Božjo naklonjenost sedaj, ko smo že tik pred koncem! Zato si poglejmo, kaj se je pripetilo Izraelcem leta 1473 pr. n. št., ko so taborili na Moabskih planjavah, na samem pragu Obljubljene dežele. Kaj se je tam zgodilo?

Zašli so tik pred ciljem

7., 8. a) Katero taktiko je Satan ubral na Moabskih planjavah? b) Kaj Satan uporablja danes?

⁷ Satan je takrat hotel Izraelcem preprečiti, da bi prejeli obljubljeno dediščino. Ko mu ni uspelo, da bi jih Balaam preklel, se je domislil bolj prefinjene taktike. Skušal jih je pripraviti do tega, da ne bi bili več vredni Jehovovega blagoslova. V greh se jih je odločil zavesti z zapeljivimi Moabkami in tokrat je bil dokaj uspešen. Izraelci so pričeli nečistovati s hčerami Moabcev in se klanjati Baal-peorju! Čeprav so bili tik pred tem, da dobijo v last dragoceno dediščino, Obljubljeno deželo, jih je 24.000 izgubilo življenje. Kakšna tragedija! (4. Mojz. 25:1–3, 9)

⁸ Danes se naglo približujemo veliko boljši obljubljeni deželi – novi stvarnosti. In Satan znova uporablja svojo staro taktiko – s spolno nemoralo skuša pokvariti Božje ljudstvo. Moralna merila so se v svetu tako znižala, da nečistovanje velja za nekaj normalnega, homoseksualnost pa preprosto za stvar osebne odločitve. Neka krščanska sestra je dejala: »Moji otroci se samo doma in v kraljestveni dvorani učijo, da sta homoseksualnost in zunajzakonska spolnost za Boga nesprejemljivi.«

9. Kaj morda doživljajo mladi, ki so v »cvetu mladosti«, in kako se lahko s tem spoprimejo?

⁹ Mladi, ki se spominjajo svojega Stvarnika, vedo, da je spolna intimnost svet dar, povezan s spočetjem novega življenja. Zato se zavedajo, da so spolni odnosi častni samo v okvirih, ki jih je določil Bog – znotraj zakonske zveze. (Heb. 13:4) Vendar je lahko za mladega človeka v »cvetu mladosti« – v obdobju, ko se mu spolni občutki okrepijo, tako da težko zdravo presoja – pravi boj ostati čist.  (1. Kor. 7:36) Kaj lahko storiš, če se ti pričnejo po glavi motati neprimerne misli? Iskreno moli k Jehovu, naj ti pomaga, da se boš lahko osredinil na to, kar je čisto. Jehova vedno posluša tiste, ki se iskreno obračajo k njemu v molitvi. (Beri Luka 11:9–13.) Pomaga pa ti lahko tudi to, da se pričneš s kom pogovarjati o rečeh, ki so čiste in krepijo vero.

Modro si postavljaj cilje!

10. Katerega zgrešenega stališča nočemo imeti in kaj naj bi se vprašali?

¹⁰ En razlog, zakaj mnogi mladi v svetu ne upoštevajo nobenih omejitev in živijo za telesne užitke, je ta, da so brez vsakršnega »videnja« svoje prihodnosti – nimajo namreč Božjega vodstva oziroma zanesljivega upanja. (Preg. 29:18, SSP) Podobni so brezbožnim Izraelcem Izaijevih dni, ki so živeli za »radost in veselje, [. . .] uživanje mesa in pitje vina«. (Iza. 22:13) Takšnim nedvomno ni kaj zavidati. Zakaj torej ne bi raje premišljeval o dragocenem upanju, ki ga Jehova daje vsem svojim zvestovdanim? Ali kot mlad Božji služabnik željno pričakuješ novi svet? Ali delaš vse, kar le moreš, da bi ostal »zdravih misli [. . .], medtem ko čaka[š] na uresničitev čudovitega upanja«, ki ti ga ponuja Jehova? (Titu 2:12, 13) Od tvojih odgovorov na ta vprašanja bo odvisno, kakšne cilje si boš postavljal in kaj bo imelo v tvojem življenju prednost.

11. Zakaj bi si morali mladi kristjani, ki še hodijo v šolo, marljivo prizadevati?

¹¹ Svet hoče, da bi se mladi gnali za posvetnimi cilji. Resda bi si moral tisti, ki še hodi v šolo, marljivo prizadevati, da bi se dobro izobrazil. Navsezadnje tvoj cilj ni samo najti primerno zaposlitev, temveč želiš biti tudi pridobitev za občino in učinkovit kraljestveni oznanjevalec. Da bi ti to uspelo, moraš znati dobro komunicirati, logično razmišljati ter drugim mirno in spoštljivo utemeljevati. Vendar ne smemo pozabiti, da si mlad človek, s tem da preučuje Biblijo in si prizadeva živeti po njenih načelih, pridobi najboljšo izobrazbo, kar jih je na voljo, ter si zgradi dober temelj za uspešno in večno prihodnost. (Beri Psalm 1:1–3.) *

12. Čigav zgled naj bi posnemale krščanske družine?

¹² V Izraelu je bilo izobraževanje otrok zelo pomembno. Poučevali so jih starši, in to o praktično vseh vidikih življenja, še posebej pa o duhovnih rečeh. (5. Mojz. 6:6, 7) Tako izraelski otroci od svojih staršev pa tudi drugih bogaboječih starejših posameznikov niso pridobili le znanja, temveč tudi redke vrline, ki jih prinaša Božja izobrazba – namreč modrost, uvid, razumevanje in premišljenost. (Preg. 1:2–4; 2:1–5, 11–15) Tudi današnjim krščanskim družinam bi moralo biti izobraževanje tako pomembno.

Poslušaj tiste, ki te imajo radi

13. Kaj mnogi svetujejo današnjim mladim in zakaj bi morali biti previdni?

¹³ Danes mladim svetujejo vsakovrstni ljudje, tudi šolski svetovalci, ki jim je običajno pomemben samo uspeh v tem svetu. Prosimo te, da vse takšne nasvete ob molitvi pretehtaš v luči Božje Besede in duhovne hrane, ki jo prejemamo od zvestega in preudarnega sužnja. Iz preučevanja Biblije veš, da so mladi in neizkušeni glavna Satanova tarča. V edenskem vrtu je na primer neizkušena Eva prisluhnila Satanu, tujcu, ki ji do tedaj ni pokazal  niti trohice ljubezni. Kako drugače bi se zanjo vse skupaj končalo, če bi poslušala Jehova, tistega, ki ji je do takrat že na toliko načinov pokazal, da jo ima zares rad! (1. Mojz. 3:1–6)

14. Zakaj bi moral poslušati Jehova in svoja krščanska starša?

¹⁴ Tvoj Stvarnik ima rad tudi tebe, in to iz povsem čistih motivov. Želi, da bi bil srečen vso večnost, ne samo trenutno! Zato tebi in vsem drugim svojim častilcem kakor skrben oče nežno prigovarja: »To je tisti pot, hodite po njem!« (Iza. 30:21) Če sta tvoja starša kristjana, ki zares ljubita Jehova, si še dodatno blagoslovljen. Kadar se torej odločaš, čemu boš dal v življenju prednost in katere cilje si boš postavil, jima spoštljivo prisluhni. (Preg. 1:8, 9) Navsezadnje si želita, da bi dobil življenje, torej nekaj dosti dragocenejšega od bogastva ali prestiža v tem svetu. (Mat. 16:26)

15., 16. a) Glede česa lahko zaupamo Jehovu? b) Kaj pomembnega se naučimo iz tega, kar je doživel Baruh?

¹⁵ Tisti, ki se spominjajo svojega Stvarnika, ohranjajo svoje življenje preprosto, saj so prepričani, da jih Jehova »nikakor« ne bo pustil same in jih »nikakor« ne bo zapustil. (Beri Hebrejcem 13:5.) Vendar je takšno pravilno stališče popolnoma v nasprotju z miselnostjo tega sveta, zato moramo paziti, da duh sveta ne bi vplival tudi na nas. (Efež. 2:2) V zvezi s tem premisli o zgledu Jeremijevega tajnika Baruha, ki je živel v težavnem obdobju tik pred uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. št.

¹⁶ Morda je Baruh želel izboljšati svoj gmotni položaj. Jehova je to opazil in ga prijazno posvaril, naj si ne išče »velikih reči«. Baruh se je izkazal za ponižnega in modrega, saj je poslušal Jehova in preživel uničenje Jeruzalema. (Jer. 45:2–5) Po drugi strani pa so Baruhovi sodobniki, ki so si v gmotnem pogledu kopičili »velike reči«, Jehova pa potisnili v ozadje, kmalu izgubili vse, kar so imeli, saj so jim njihovo premoženje zaplenili Kaldejci (Babilonci). Mnogi od njih so izgubili tudi svoje življenje. (2. let. 36:15–18) Iz tega, kar je doživel Baruh, lahko spoznamo, da je dober odnos z Bogom veliko pomembnejši od bogastva in ugleda v tem svetu.

Za zgled si vzemi najboljše vzornike

17. Zakaj so lahko Jezus, Pavel in Timotej čudoviti vzorniki današnjim Jehovovim služabnikom?

¹⁷ V Božji Besedi je opisanih veliko zgledov, ki jih lahko posnemamo in tako lažje hodimo po poti, ki vodi v življenje. Jezus je bil denimo najbolj nadarjen človek, kar jih je kdaj živelo, vendar se je osredinjal na oznanjevanje »dobre novice o Božjem kraljestvu«, saj bo to ljudem koristilo vso večnost. (Luk. 4:43) Apostol Pavel je hotel dati Jehovu svoje najboljše, zato se je odpovedal obetavni karieri ter pričel svoj čas in energijo  posvečati oznanjevanju dobre novice. Timotej, »pravi sin v veri«, je posnemal Pavlov čudoviti zgled. (1. Tim. 1:2) Ali so Jezus, Pavel in Timotej obžalovali svojo odločitev? Nikakor ne! Pavel je pravzaprav dejal, da je vse, kar lahko ponudi ta svet, zanj samo »kup smeti« v primerjavi s prednostjo, da lahko služi Bogu. (Fil. 3:8–11)

18. Kako zelo je neki mlad brat spremenil svoje življenje in zakaj tega nikakor ne obžaluje?

¹⁸ Mnogi današnji mladi kristjani posnemajo vero Jezusa, Pavla in Timoteja. Neki mlad brat na primer, ki je imel dobro plačano zaposlitev, je napisal: »Ker živim po biblijskih načelih, sem v službi kmalu napredoval. Čeprav sem dobro zaslužil, sem imel občutek, da je vse skupaj lovljenje vetra. Ko sem stopil do uprave podjetja in povedal, da želim pričeti polnočasno službo, so mi v upanju, da ostanem pri njih, nemudoma ponudili velikodušen povišek. Toda jaz sem se že odločil. Mnogi niso mogli razumeti, zakaj sem se zaradi polnočasne službe odrekel donosni karieri. Moj odgovor takšnim je, da si resnično želim živeti skladno s svojo posvetitvijo Bogu. Ker je moje življenje sedaj osredinjeno na duhovne reči, občutim srečo in zadovoljstvo, ki mi ju ne bi mogla dati niti še tako velika vsota denarja niti ugled.«

19. H kateri modri odločitvi so spodbujeni mladi kristjani?

¹⁹ Na tisoče mladih po vsem svetu je sprejelo podobne modre odločitve. Če si torej mlad kristjan, imej vedno, kadar premišljuješ o svoji prihodnosti, živo pred očmi Jehovov dan. (2. Pet. 3:11, 12) Ne zavidaj ljudem, ki skušajo čimveč iztržiti iz tega sveta. Raje prisluhni tistim, ki te imajo resnično radi. Kopičenje »zakladov v nebesih« je najvarnejša naložba, za katero se lahko odločiš, in edina, od katere boš imel koristi tudi vso večnost. (Mat. 6:19, 20; beri 1. Janezovo 2:15–17.) Prav zares, spominjaj se svojega Stvarnika. In Jehova te bo blagoslovil.

[Podčrtna opomba]

Ali se lahko spomniš?

• Kako pokažemo, da zaupamo v Boga?

• Katera je najboljša izobrazba?

• Kaj se lahko naučimo od Baruha?

• Kdo nam je lahko vzornik in zakaj?

[Preučevalna vprašanja]

[Sliki na strani 13]

Jehova omogoča najboljšo izobrazbo, kar jih je

[Slika na strani 15]

Baruh je poslušal Jehova in preživel uničenje Jeruzalema. Kaj se lahko naučiš iz njegovega zgleda?