Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakon in starševstvo v tem času konca

Zakon in starševstvo v tem času konca

Zakon in starševstvo v tem času konca

»Ostalo je le še malo časa.« (1. KOR. 7:29)

1. a) Katere spremembe prispevajo k temu, da je danes »težko živeti«? b) Zakaj nas zanima to, da se družinske vrednote spreminjajo?

BOŽJA Beseda je napovedala, da bodo za »čas konca« značilni potresi, vojne, lakote in kužne bolezni. (Dan. 8:17, 19; Luk. 21:10, 11) Poleg tega najdemo v njej svarilo, da bo v tem odločilnem obdobju človeške zgodovine prišlo do velikih družbenih sprememb. Napovedano je namreč bilo, da bo v teh kritičnih »zadnjih dneh« »težko živeti« tudi zato, ker bo družinsko življenje prestajalo viharne čase. (2. Tim. 3:1–4) Zakaj naj bi nas to zanimalo? Ker so spremembe tako zelo obsežne in tako korenite, da lahko vplivajo na odnos kristjanov do zakonske zveze in starševstva. Kako pa lahko vplivajo?

2. Kako svet na splošno gleda na zakon in razvezo?

2 Dandanes je razveza postala tako lahko dosegljiva in razširjena, da stopnja razvez v mnogih državah skokovito narašča. Vendar bi morali imeti jasno v mislih, da ima Bog Jehova povsem drugačen pogled na zakon in razvezo kakor ljudje na splošno. Kako torej Jehova gleda na te stvari?

3. Kako Jehova in Jezus Kristus gledata na zakonsko zvezo?

3 Bog Jehova pričakuje, da bodo poročeni ostali zvesti svoji zakonski zaobljubi. Ko je poročil prvega moškega in prvo žensko, je izjavil: »Zato zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodeta v eno meso.« Jezus Kristus je kasneje to ponovil in dodal: »Kar je torej Bog združil, naj noben človek ne ločuje.« Zatem pa je še pripomnil: »Vsak, ki se od svoje žene razveže, razen če se zaradi nečistovanja, in se poroči z drugo, prešuštvuje.« (1. Mojz. 2:24; Mat. 19:3–6, 9) Potemtakem Jehova in Jezus gledata na zakon kot na zvezo za vse življenje, ki se konča samo takrat, ko eden od partnerjev umre. (1. Kor. 7:39) Ker je zakonska zveza sveta ureditev, je razveza nekaj zelo resnega. Pravzaprav v Božji Besedi piše, da Jehova sovraži razvezo, za katero ni svetopisemske podlage. * (Beri Malahija 2:13–16; 3:6.)

Odgovoren odnos do zakonske zveze

4. Zakaj nekateri mladi kristjani obžalujejo, da so hiteli v zakon?

4 Brezbožni svet, v katerem živimo, je obseden s spolnostjo. Vsak dan smo bombardirani s čutnimi prizori. Ne smemo se slepiti – to vpliva na nas, še posebej pa na naše drage mlade v občini. Kako naj bi se mladi kristjani odzvali na ta kvarni vpliv, zaradi katerega se lahko v njih celo proti njihovi volji vzbudi želja po spolnosti? Nekateri skušajo ta problem rešiti tako, da se že zelo zgodaj poročijo. Upajo, da se bodo tako ognili temu, da bi zagrešili spolno nemoralo. Toda številni kmalu zatem obžalujejo svojo odločitev. Zakaj? Ko prvo navdušenje po poroki mine, ugotovijo, da imajo s svojim partnerjem, kar se tiče vsakdanjih reči, kaj malo skupnega. Nedvomno imajo takšni pari resničen problem.

5. Kaj bo zakonskim parom pomagalo, da bodo lahko ostali zvesti svoji poročni zaobljubi? (Glej tudi podčrtno opombo.)

5 Biti poročen z nekom – pa četudi s sokristjanom – za katerega se izkaže, da je precej drugačen, kakor si pričakoval, nedvomno utegne biti težko. (1. Kor. 7:28) Toda neglede na to, kako težavne so razmere, se pravi kristjani zavedajo, da nesvetopisemska razveza ni sprejemljiva rešitev za probleme, ki izvirajo iz nesrečne zveze. Zato si tisti, ki si vztrajno prizadevajo ohraniti svoj zakon, ker želijo biti zvesti svoji poročni zaobljubi, zaslužijo spoštovanje in ljubečo podporo krščanske občine. *

6. Kako naj bi mladi kristjani gledali na to, kdaj je pravi čas za poroko?

6 Ali si mlad in neporočen? Če si, kako bi moral gledati na to, kdaj je pravi čas za poroko? Če pričneš romantično zvezo šele takrat, ko si telesno, duševno in duhovno pripravljen na zakon, se lahko ogneš veliki srčni bolečini. Seveda Sveto pismo ne določa, kdaj je človek dovolj star za poroko. * Vendar Biblija pokaže, da je dobro s tem počakati, dokler ne mine obdobje, v katerem so spolni občutki zelo močni. (1. Kor. 7:36) Zakaj? Ker lahko močne spolne želje popačijo trezno presojo in nate vplivajo tako, da se nespametno odločiš, zaradi česar lahko kasneje občutiš veliko srčno bolečino. Ne pozabi, da je Jehova svoj modri nasvet glede zakonske zveze dal zapisati v Biblijo v tvojo korist in srečo. (Beri Izaija 48:17, 18.)

Starševstvo prinese s seboj odgovornosti

7. Kaj se zgodi nekaterim mladim parom in zakaj lahko to slabo vpliva na njihov zakon?

7 Nekateri mladi zakonski pari postanejo starši, ko so sami komajda prerasli najstniška leta. Pravzaprav zakonca nista imela niti časa, da bi se dodobra spoznala, ko je že na poti dojenček, ki bo potreboval pozornost 24 ur na dan. Ko mamica prične novorojenčku čisto naravno namenjati večino svoje pozornosti, morda postane mladi soprog ljubosumen. Poleg tega lahko pride zaradi neprespanih noči med njima do napetosti, zaradi česar se prične krhati njun odnos. Mlada zakonca nenadoma spoznata, da sta izgubila velik del svoje svobode. Sedaj ne moreta več tako svobodno potovati ali početi marsičesa tako neovirano kakor nekoč. Kako bi morala gledati na spremenjene razmere?

8. Kako naj bi gledali na starševstvo in zakaj?

8 Tako kakor bi morali imeti do zakonske zveze odgovoren odnos, bi morali tudi na starševstvo gledati kot na odgovornost in prednost, ki ju je ljudem dal Bog. Krščanski par bi se moral z bolj ali manj korenitimi spremembami, ki jih vnese v njuno življenje rojstvo otroka, spoprijeti karseda odgovorno. Ker je Jehova dal ljudem sposobnost, da imajo otroke, bi morali starši na svojega novorojenčka gledati kot na »Jehovovo dediščino«. (Ps. 127:3NW) Krščanski oče in mama si bosta prizadevala sprejeti svoje dolžnosti kot »starša v Gospodu«. (Efež. 6:1)

9. a) Kaj spada k vzgajanju otrok? b) Kako lahko mož pomaga svoji ženi, da ostane duhovno močna?

9 Vzgoja otroka pomeni veliko let požrtvovalnega dela. Terja veliko časa in energije. Krščanski mož mora razumeti, da njegova žena najbrž več let po otrokovem rojstvu ne bo mogla nemoteno spremljati shoda in da morda ne bo imela tako veliko priložnosti za osebno preučevanje in poglobljeno premišljevanje kakor prej. Na žalost se to lahko pozna na njeni duhovnosti. Mož, ki se zaveda odgovornosti starševstva, naredi vse, kar razumno lahko, da bi ženi pomagal skrbeti za otroka. To, kar je žena na shodu morda preslišala, ji lahko skuša nadomestiti tako, da doma skupaj z njo razpravlja o nekaterih programskih točkah. Lahko pa tudi pomaga skrbeti za otroka, tako da ima žena priložnost učinkovito sodelovati pri oznanjevanju. (Beri Filipljanom 2:3, 4.)

10., 11. a) Kako lahko starši svoje otroke vzgajajo tako, da usmerjajo »njihov um v skladu z Jehovovo voljo«? b) Zakaj si mnogi krščanski starši zaslužijo pohvalo?

10 Odgovorni starši pa ne skrbijo le za to, da ima otrok na voljo hrano, obleko, streho nad glavo in zdravstveno oskrbo. Svojim otrokom morajo še zlasti v tem času konca že od najrosnejših let naprej privzgajati moralna merila, ki jih bodo vodila v življenju. Vzgajati jih morajo tako, »da jih disciplinira[jo] in usmerja[jo] njihov um v skladu z Jehovovo voljo«. (Efež. 6:4) K usmerjanju uma spada to, da v otroka že od najzgodnejšega otroštva, pa tudi skozi vsa kritična najstniška leta, vcepljajo Jehovove misli. (2. Tim. 3:14, 15)

11 Ko je Jezus dejal svojim sledilcem, naj »pridobiva[jo] učence med ljudmi iz vseh narodov«, je vsekakor imel v mislih tudi to, da bi starši morali pomagati svojim otrokom postati njegovi učenci. (Mat. 28:19, 20) To pa ni tako enostavno, saj na mlade zelo pritiska ta svet. Zato si starši, ki jim je uspelo vzgojiti otroke v posvečene kristjane, resnično zaslužijo iskreno pohvalo celotne občine. Kot odgovorni starši so s svojo vero in z zvestobo »premagal[i]« vpliv tega sveta. (1. Jan. 5:4)

Samski ali brez otrok zaradi plemenitega cilja

12. Zakaj se nekateri kristjani odločijo, da bodo nekaj časa ostali samski?

12 Glede na to, da je »ostalo [. . .] le še malo časa« in da se »scena tega sveta [. . .] spreminja«, nas Božja Beseda spodbuja, naj razmislimo o prednostih samskega stanu. (1. Kor. 7:29–31) Zato se nekateri kristjani odločijo, da bodo ostali samski za vse življenje ali pa da se bodo poročili kasneje. Pohvalno je, da svobode, ki jo s seboj prinaša samskost, ne izkoriščajo za sebične cilje. Mnogi ostanejo samski zato, da lahko »nemoteno« služijo Jehovu. (Beri 1. Korinčanom 7:32–35.) Nekateri samski kristjani so v pionirski službi ali v Betelu. Številni želijo postati še bolj koristni v Jehovovi organizaciji, zato si prizadevajo izpolniti pogoje za Strežnospopolnjevalno šolo. Pravzaprav tisti, ki so bili nekaj časa v polnočasni službi kot samski in so se kasneje odločili poročiti, pogosto pravijo, da jim dragoceno znanje, ki so si ga pridobili v letih samskega življenja, koristi še sedaj, ko so poročeni.

13. Zakaj se nekateri poročeni kristjani odločijo, da ne bodo imeli otrok?

13 V nekaterih delih sveta pa je prišlo na področju družinskega življenja še do neke druge spremembe – številni pari se odločajo, da ne bodo imeli otrok. Nekateri to storijo iz ekonomskih razlogov, drugi pa zato, ker se želijo neovirano posvečati donosni karieri. Tudi med kristjani so pari, ki se odrečejo temu, da bi imeli otroke. Vendar se pogosto tako odločijo zato, da bi lahko svobodneje služili Bogu. To pa ne pomeni, da nimajo normalnega zakonskega življenja. Seveda ga imajo. Vendar so se zaradi dela v prid Kraljestva pripravljeni odpovedati nekaterim blagoslovom, ki jih sicer omogoča zakonska zveza. (1. Kor. 7:3–5) Nekateri od njih služijo Jehovu ter svojim bratom in sestram tako, da so v okrajni oziroma območni službi ali pa v Betelu. Spet drugi služijo kot pionirji ali misijonarji. Jehova ne bo pozabil njihovega dela in ljubezni, ki jo kažejo do njegovega imena. (Heb. 6:10)

V sebi bodo »doživljali stisko«

14., 15. Kako lahko krščanski starši v sebi doživljajo »stisko«?

14 Apostol Pavel je povedal poročenim kristjanom, da bodo »v sebi doživljali stisko«. (1. Kor. 7:28) K temu morda spadajo zdravstvene težave zakoncev, njunih otrok ali ostarelih staršev. Poleg tega lahko poročeni prestajajo težave in srčne bolečine, povezane z vzgojo otrok. Na začetku tega članka je bila omenjena biblijska prerokba, da »bodo v zadnjih dneh nastopili kritični časi, v katerih bo težko živeti«. Eden od razlogov, zakaj je težko živeti, je tudi ta, da otroci niso »poslušni staršem«. (2. Tim. 3:1–3)

15 Vzgoja otrok je za krščanske starše velik izziv. Nismo namreč neobčutljivi za slab vpliv sedanjih »kritičnih časov«. Zato morajo krščanski starši bíti nenehen boj proti temu vplivu, če nočejo, da bi »ta svetovna stvarnost« pogoltnila njihove otroke. (Efež. 2:2, 3) In v tem boju niso vedno zmagovalci. Če mlad človek, ki je odraščal v krščanski družini, neha služiti Jehovu, potem starši, ki so ga hoteli vzgojiti v Božji resnici, v sebi doživljajo pravo »stisko«. (Preg. 17:25)

Tedaj bo »velika stiska«

16. Katero »stisko« je napovedal Jezus?

16 Vsakršna »stiska«, povezana z zakonom ali vzgajanjem otrok, pa povsem zbledi v primerjavi z neko drugo stisko, ki bo daleč večjih razsežnosti. Jezus je v prerokbi o svoji navzočnosti in sklenitvi stvarnosti dejal: »Tedaj [bo] velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli več ne bo.« (Mat. 24:3, 21) Kasneje je odkril, da bo to »veliko stisko« preživela velika množica ljudi. Vendar bodo Satan in vsi, ki so na njegovi strani, odločno krenili v končni napad proti miroljubnim Jehovovim pričam. Nedvomno bo takrat težko za vse nas – tako odrasle kot otroke.

17. a) Zakaj lahko v prihodnost zremo z zaupanjem? b) Kaj bi moralo vplivati na naš pogled na zakon in starševstvo?

17 Vseeno pa glede prihodnosti ne bi smeli biti pretirano zaskrbljeni. Starši, ki so zvesti Jehovu, lahko upajo na to, da bodo zaščiteni skupaj s svojimi majhnimi otroki. (Beri Izaija 26:20, 21; Zef. 2:2, 3; 1. Kor. 7:14) Do takrat pa naj to, da se zavedamo, v kako kritičnih časih živimo, vpliva na naš pogled na zakon in starševstvo v tem času konca. (2. Pet. 3:10–13) Tako bo naše življenje – pa naj smo samski ali poročeni, z otroki ali brez njih – v čast in hvalo Jehovu, pa tudi krščanski občini.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 3 Glej Stražni stolp, 1.5. 2002, strani 17–18, in knjigo Live With Jehovah’s Day in Mind pod podnaslovom »He Has Hated a Divorcing«, str. 125.

^ odst. 5 Tiste, ki imajo zakonske probleme, bo okrepilo pregledovanje člankov o zakonu, kot sta denimo članka v Stražnem stolpu, 15. september 2003, in Prebudite se!, 8. januar 2001.

^ odst. 6 Glej 30. poglavje v knjigi Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih z naslovom »Ali sem dovolj zrel za zakon«.

Za ponovitev

• Zakaj mladi kristjani ne bi smeli hiteti v zakon?

• Kaj vse spada k vzgoji otrok?

• Zakaj ostanejo mnogi kristjani samski oziroma, če so poročeni, brez otrok?

• Kakšno »stisko« morda doživljajo krščanski starši?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 17]

Zakaj je pametno, da mladi kristjani ne hitijo s poroko?

[Slika na strani 18]

Mož lahko stori veliko za to, da bi njegova žena lažje učinkovito sodelovala pri duhovnih dejavnostih

[Slika na strani 19]

Zakaj so se nekateri poročeni kristjani odločili, da ne bodo imeli otrok?