Kako naj bi ravnali z drugimi?

Kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim. (LUK. 6:31)

1., 2. a) Kaj bi lahko rekli o govoru na gori? b) O čem bomo razpravljali v tem in naslednjem članku?

JEZUS KRISTUS je bil resnično Veliki učitelj. Ko so njegovi verski nasprotniki poslali svoje može, naj ga primejo, so se ti vrnili praznih rok in rekli: »Še nikoli ni nihče tako govoril.« (Jan. 7:32, 45, 46) Eden njegovih mojstrskih govorov je bil govor na gori. Zapisan je v Mateju od 5. do 7. poglavja, podobne informacije pa lahko najdemo tudi v Luku 6:20–49. *

² Najbrž je najbolj znana izjava iz tega govora tako imenovano zlato pravilo. Kaže namreč, kako naj bi ravnali z drugimi. »Kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim,« je rekel Jezus. (Luk. 6:31) Jezus je za druge res storil veliko dobrega! Ozdravljal je bolne in celo obujal mrtve. Še poseben blagoslov pa je bil za tiste, ki so od njega sprejeli dobro novico, ki jo je oznanjeval. (Beri Luka 7:20–22.) Jehovove priče se veselimo prednosti, da lahko podobno kakor Jezus oznanjujemo Kraljestvo. (Mat. 24:14; 28:19, 20) V tem in naslednjem članku bomo pregledali, kaj je Jezus v svojem govoru na gori rekel o tem delu pa tudi o tem, kako naj bi ravnali z drugimi.

Bodimo blage narave

3. Kaj pomeni biti blage narave?

³ Jezus je rekel: »Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo.« (Mat. 5:5) V Svetem pismu nima blagost nobene zveze s šibkostjo. Z drugimi si prizadevamo ravnati nežno zato, ker to od nas pričakuje Bog. To recimo pomeni, da »ne vrača[mo] hudega s hudim«. (Rim. 12:17–19)

4. Zakaj so tisti, ki so blagi, srečni?

⁴ Blagi ljudje so srečni, ker »bodo podedovali zemljo«. Jezus, ki je bil »blage narave in ponižnega srca«, je bil postavljen »za dediča vseh stvari«, zato je glavni dedič zemlje. (Mat. 11:29; Heb. 1:2; Ps. 2:8) Napovedano je tudi bilo, da bo ta mesijanski »sin človekov« v nebeškem Kraljestvu imel sovladarje. (Dan. 7:13, 14, 21, 22, 27) Ti maziljeni 144.000-i, ki so blage narave, so »sodediči [. . .] s Kristusom«, zato bodo skupaj z njim podedovali zemljo. (Rim. 8:16, 17; Raz. 14:1) Drugi blagi ljudje pa bodo blagoslovljeni z večnim življenjem na zemeljskem področju Kraljestva. (Ps. 37:11)

5. Kako nam koristi, če smo blagi, tako kakor je bil Kristus?

⁵ Če bi bili do drugih ljudi osorni, bi najverjetneje preizkušali njihovo potrpežljivost in jih tako odvračali od sebe. Če pa smo blagi, tako kakor je bil Kristus, smo lahko prijetni in duhovno krepilni člani občine. Ta vrlina je del sadu, ki ga Božja dejavna sila rojeva v nas, če »živimo po duhu« in si »prizadeva[mo] za [njegovo] vodstvo«. (Beri Galačanom 5:22–25.) Nedvomno si želimo biti prišteti med blage ljudi, ki jih vodi Jehovov sveti duh!

Usmiljeni so resnično srečni!

6. Kateri plemeniti lastnosti sta značilni za tiste, ki so »usmiljeni«?

⁶ Jezus je v svojem govoru na gori tudi rekel: »Srečni tisti, ki so usmiljeni, ker jim bo izkazano usmiljenje.« (Mat. 5:7) »Usmiljeni« ljudje so do tistih, ki so v kakršni koli stiski,  zelo sočutni in obzirni do njihovih občutkov. Jezus je druge čudežno rešil trpljenja, ker so se mu »zasmilili«. (Mat. 14:14; 20:34) Če smo sočutni in obzirni do občutkov drugih, nas to nedvomno navaja, da smo usmiljeni. (Jak. 2:13)

7. Kaj je storil Jezus, ker so se mu ljudje smilili?

⁷ Ko je množica ljudi prišla Jezusu nasproti ravno, ko je bil na poti na samoten kraj, kjer bi se odpočil, so se mu »zasmilili [. . .], ker so bili kakor ovce brez pastirja«. Zato jih je začel »učiti mnoge reči«. (Mar. 6:34) Kakšno veselje preplavlja naše srce, kadar tako kakor Jezus drugim povemo sporočilo o Kraljestvu in jim pripovedujemo o Božjem velikem usmiljenju!

8. Zakaj so usmiljeni srečni?

⁸ Usmiljeni ljudje so srečni, saj je tudi njim »izkazano usmiljenje«. Kadar smo z drugimi usmiljeni, so navadno tudi oni z nami takšni. (Luk. 6:38) Poleg tega je Jezus dejal: »Če [. . .] drugim odpustite njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče odpustil vam.« (Mat. 6:14) Samo usmiljeni vedo, kakšno radost občuti človek, ki mu Bog odpusti in mu je naklonjen.

Zakaj so srečni »tisti, ki delajo za mir«

9. Kako bomo ravnali, če delamo za mir?

⁹ Jezus pa je navedel še en razlog za srečo, ko je rekel: »Srečni tisti, ki delajo za mir, ker bodo imenovani ‚Božji sinovi‘.« (Mat. 5:9) Če delamo za mir, ne bomo sodelovali pri ničemer, kar »razdvaja prijatelje« (kot je denimo obrekovanje), niti ne bomo takšnega ravnanja opravičevali. (Preg. 16:28, SSP) Z govorjenjem in ravnanjem si bomo prizadevali za mir z drugimi v krščanski občini in zunaj nje. (Heb. 12:14) Najbolj od vsega pa si bomo prizadevali, da bomo v miru z Bogom Jehovom. (Beri 1. Petrovo 3:10–12.)

10. Zakaj so tisti, ki »delajo za mir«, srečni?

¹⁰ Jezus je rekel, da bodo ljudje, ki »delajo za mir«, srečni, ker »bodo imenovani ‚Božji sinovi‘«. Ker maziljeni kristjani verjamejo v Jezusa in ga sprejemajo za Mesija, jim je podeljena »oblast, da postanejo Božji otroci«. (Jan. 1:12; 1. Pet. 2:24) Kako pa je z Jezusovimi miroljubnimi »drugimi ovcami«? Jezus jim bo med svojim tisočletnim vladanjem skupaj z nebeškimi sodediči postal »Oče večnosti«. (Jan. 10:14, 16; Iza. 9:6; Raz. 20:6) Na koncu njegove vladavine bodo postali Božji zemeljski otroci v polnem pomenu besede. (1. Kor. 15:27, 28)

11. Katero lastnost bomo lahko kazali pri ravnanju z drugimi, če nas bo vodila »modrost, ki je od zgoraj«?

¹¹ Jehova je »Bog miru«. Da bi bili torej lahko z njim v zaupnem odnosu, ga moramo posnemati tudi glede miroljubnosti. (Fil. 4:9) To lastnost bomo pri ravnanju z drugimi lahko kazali, če bomo dovolili, da nas vodi »modrost, ki je od zgoraj«. (Jak. 3:17) Delali bomo za mir in občutili veselje.

»Naj vaša luč sveti«

12. a) Kaj je rekel Jezus glede duhovne luči? b) Kako naša luč sveti?

¹² Z drugimi najbolje ravnamo takrat, ko jim pomagamo, da jim zasveti Božja duhovna  luč. (Ps. 43:3) Jezus je svojim učencem rekel, da so »luč sveta«, in jih spodbujal, naj njihova luč sveti, tako da bodo lahko drugi videli njihova »dobra dela«. Tako bo lahko »pred ljudmi« oziroma v njihovo življenje posvetila duhovna svetloba. (Beri Matej 5:14–16.) Danes naša luč sveti tako, da svojim bližnjim delamo dobro in da sodelujemo pri oznanjevanju dobre novice »po vsem svetu« oziroma »med vsemi narodi«. (Mat. 26:13; Mar. 13:10) Kako čudovito prednost imamo!

13. Po čem smo opazni?

¹³ »Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti,« je rekel Jezus. Vsako mesto, ki je na vrhu gore oziroma hriba, je mogoče zlahka opaziti. Podobno smo tudi mi opazni po dobrih delih, kot je oznanjevanje Kraljestva, in po lastnostih, kot sta zmernost in krepostnost. (Titu 2:1–14)

14. a) Kakšne so bile svetilke v prvem stoletju? b) Kako kažemo, da duhovne luči ne skrivamo pod »mernikom«?

¹⁴ Jezus je rekel, da ljudje svetilke, ki so jo prižgali, niso skrili pod posodo, temveč so jo dali na stojalo, tako da je lahko svetila vsem v hiši. V prvem stoletju je bila svetilka navadno lončena posodica s stenjem. Stenj je zaradi kapilarnega pojava vlekel navzgor tekočino (običajno olivno olje) in tako vzdrževal plamen. Da bi takšna svetilka »sveti[la] vsem v hiši«, so jo navadno postavili na leseno ali kovinsko stojalo. Ko so jo prižgali, je niso skrili pod »mernik« – pod veliko posodo, ki je držala približno 9 litrov. Podobno tudi Jezus ni hotel, da bi učenci svojo duhovno luč skrili pod kakšen figurativni mernik. Naj torej naša luč jasno sveti in nikoli ne dopustimo, da bi zaradi nasprotovanja ali preganjanja začeli skrivati svetopisemsko resnico ali jo hraniti samo zase.

15. Kako na nekatere vplivajo naša »dobra dela«?

¹⁵ Po tej omembi svetilke je Jezus svojim učencem rekel: »Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« Nekateri bodo zaradi naših »dobrih del« »slavili« Boga, tako da mu bodo pričeli služiti. Imamo resnično dober razlog, da nikoli ne nehamo »svetit[i] kot svetila na svetu«! (Fil. 2:15)

16. Kaj za nas pomeni, da smo »luč sveta«?

¹⁶ Biti »luč sveta« torej pomeni sodelovati pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev. Pomeni pa še nekaj drugega. »Živite kot otroci luči,« je napisal apostol Pavel, »saj je sad luči sestavljen iz vsakršne dobrote, pravičnosti in resnice.« (Efež. 5:8, 9) Biti moramo svetli zgledi Bogu všečnega ravnanja. Prav zares, upoštevati moramo nasvet apostola Petra, ki je napisal: »Lepo se vedite med narodi, da bodo v tem, v čemer zdaj govorijo proti vam, češ da ste hudodelci, zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo na lastne oči, lahko slavili Boga na dan njegovega preiskovanja.« (1. Pet. 2:12) Kako pa naj bi ravnali, če pride  do napetih odnosov med nami in kakim sovernikom?

»Najprej se s svojim bratom spravi«

17.–19. a) Kaj je bil »dar«, omenjen v Mateju 5:23, 24? b) Kako pomembno se je spraviti z bratom in kako je to ponazoril Jezus?

¹⁷ Jezus je v govoru na gori posvaril učence pred tem, da bi do katerega od svojih bratov gojili jezo ali da bi ga zaničevali. Z bratom, ki je užaljen, naj bi si prizadevali čimprej spraviti. (Beri Matej 5:21–25.) Razmislimo, kaj je ta Jezusov nasvet pravzaprav pomenil. Kaj bi moral storiti, če bi živel v tistem času in bi prinesel k oltarju dar, nato pa bi se spomnil, da ima tvoj brat nekaj proti tebi? Svoj dar bi moral pustiti tam, pred oltarjem, ter oditi in se z bratom spraviti. Šele potem bi se lahko vrnil in daroval svoj dar.

¹⁸ »Dar« je bil pogosto živalska žrtev, ki jo je človek želel darovati v Jehovovem templju. Živalske žrtve so bile zelo pomembne, saj so spadale k čaščenju, ki ga je za Izraelce po Mojzesovi postavi določil Bog. Vendar če bi se pred darovanjem spomnil, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, bi bila ta zadeva nujnejša kakor žrtvovanje daru. »Pusti svoj dar tam, pred oltarjem, in odidi,« je rekel Jezus. »Najprej se s svojim bratom spravi, nato pa se vrni in daruj svoj dar.« Zgladiti spor z bratom je bilo pomembnejše od tega, da izpolniš svojo dolžnost, ki jo je narekovala Postava.

¹⁹ Jezus ni z ničimer nakazal, za katero daritev bi pri tem lahko šlo, niti ni povedal, s čim se je darovalec pregrešil proti svojemu bratu. Zato je moral tisti, ki se je spomnil, da ima brat nekaj proti njemu, počakati z darovanjem, ne glede na to, za katero daritev je šlo. Če je v dar prinesel živo žival, jo je moral pustiti »pred oltarjem« za žgalne daritve na duhovniškem dvorišču templja. Ko je problem rešil, se je lahko vrnil in daroval svojo daritev.

20. Zakaj bi morali, če smo jezni na svojega brata, zadevo hitro urediti?

²⁰ Za Boga so naši odnosi z brati in sestrami pomemben del pravega čaščenja. Zanj so bile živalske žrtve brez pomena, če darovalec ni prav ravnal s svojim bližnjim. (Miha 6:6–8) Zato je Jezus spodbudil svoje učence, naj zadeve »hitro« uredijo. (Mat. 5:25) Podobno je apostol Pavel napisal: »Jezite se, toda ne grešite. Naj se ne zgodi, da bi sonce zašlo, vi pa bi bili še vedno razdraženi, niti ne dajte prostora Hudiču.« (Efež. 4:26, 27) Če se torej upravičeno razjezimo, bi morali zadevo hitro urediti, tako da ne bi bili več razdraženi, sicer bi dali Hudiču priložnost, da to izkoristi. (Luk. 17:3, 4)

 Bodimo vedno spoštljivi

21., 22. a) Kaj nam lahko pomaga udejanjati Jezusove nasvete, ki smo jih pravkar obravnavali? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

²¹ Misli, ki jih je Jezus izrekel v govoru na gori in smo jih obravnavali v tem članku, bi nam morale pomagati, da bi bili do drugih prijazni in spoštljivi. Čeprav smo nepopolni, lahko udejanjamo nasvete, ki jih je izrekel Jezus, saj niti on niti naš nebeški Oče od nas ne pričakujeta več, kot lahko storimo. Z molitvijo, iskrenim prizadevanjem in s pomočjo Boga Jehova lahko postanemo blage narave, usmiljeni in miroljubni. Tako bomo lahko odsevali duhovno luč, ki sveti v slavo Jehovu. Poleg tega se bomo lahko z bratom ali sestro spravili, kadar bo to treba.

²² Če želimo, da bi Jehova sprejemal naše čaščenje, moramo torej paziti tudi na to, da prav ravnamo s svojimi bližnjimi. (Mar. 12:31) Da bi jim lahko delali dobro, bomo v naslednjem članku pregledali še druge Jezusove besede iz govora na gori. Vendar se lahko vsak od nas že sedaj, ko je poglobljeno premišljeval o nekaterih mislih iz Jezusovega izjemnega govora, vpraša: »Kako ravnam z drugimi?«

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Kaj pomeni biti blage narave?

• Zakaj so »usmiljeni« ljudje srečni?

• Kako lahko naša luč sveti?

• Zakaj naj bi se s svojim bratom ali sestro hitro spravili?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 4]

Eden od zelo pomembnih načinov, kako lahko naša luč sveti, je ta, da oznanjujemo kraljestveno sporočilo

[Slika na strani 5]

Kristjani moramo biti zgledni v tem, da vselej ravnamo po Božji volji

[Slika na strani 6]

Naredi vse, kar je v tvoji moči, da se s svojim bratom ali sestro spraviš