Naj ti Pavlov zgled pomaga, da boš duhovno napredoval

»Bojeval sem dober boj, pritekel do konca, ohranil vero.« (2. TIM. 4:7)

1., 2. Katere spremembe je v svojem življenju naredil Savel iz Tarza in katero pomembno delo je pričel opravljati?

BIL je inteligenten in odločen človek. Vendar se je ‚vedel po željah svojega mesa‘. (Efež. 2:3) Kasneje je zase dejal, da je bil »bogokletnik, preganjalec in predrznež«. (1. Tim. 1:13) To je bil Savel iz Tarza.

² Čez čas je Savel v svojem življenju naredil korenite spremembe. Opustil je prejšnji način življenja in si pričel marljivo prizadevati, da ne bi več delal »za lastno korist, temveč za korist mnogih«. (1. Kor. 10:33) Postal je blag človek in je tistim, ki so bili v preteklosti tarča njegovega sovraštva, kazal srčno naklonjenost. (Beri 1. Tesaloničanom 2:7, 8.) »Postal [sem] služabnik,« je napisal in dodal: »Meni, ki sem nižji od najnižjega med vsemi svetimi, je bila naklonjena ta nezaslužena dobrotljivost, da oznanjam narodom dobro novico o nedoumljivem Kristusovem bogastvu.« (Efež. 3:7, 8)

3. Pri čem nam lahko pomaga preučevanje pisem apostola Pavla in zapisov o njegovem delovanju?

³ Savel, ki je poznan tudi kot apostol Pavel, je izredno duhovno napredoval. (Apd. 13:9) Zato lahko tudi mi zanesljivo napredujemo v resnici med drugim tako, da  preučujemo njegova pisma in zapise o njegovem delovanju ter nato posnemamo njegovo vero. (Beri 1. Korinčanom 11:1; Hebrejcem 13:7.) Poglejmo si, kako nas lahko to spodbudi, da si bomo privzgojili dobre navade osebnega preučevanja, da bomo iskreno ljubili ljudi in imeli pravo stališče do sebe.

Pavlove preučevalne navade

4., 5. Kako je Pavlu koristilo osebno preučevanje?

⁴ Pavel je kot farizej, ki se je izšolal pri »Gamalielovih nogah« in bil naučen »natančno izpolnjevati Postavo prednikov«, že nekoliko poznal Pisma. (Apd. 22:1–3; Fil. 3:4–6) Takoj po svojem krstu je »odšel v Arabijo« – morda v Sirsko puščavo ali pa na kak miren kraj na Arabskem polotoku, ki je bil primeren za poglobljeno premišljevanje. (Gal. 1:17) Očitno je hotel premišljevati o svetopisemskih stavkih, ki so dokazovali, da je Jezus Mesija. Poleg tega se je želel pripraviti na delo, ki je bilo pred njim. (Beri Apostolska dela 9:15, 16, 20, 22.) Vzel si je čas za poglobljeno premišljevanje o duhovnih rečeh.

⁵ Pavlu sta svetopisemsko znanje in uvid, ki si ju je pridobil pri osebnem preučevanju, omogočala, da je o resnici učinkovito poučeval druge. Na primer, v sinagogi v pizidijski Antiohiji je najmanj petkrat navajal neposredno iz Hebrejskih spisov, da bi dokazal, da je Jezus Mesija. Poleg tega se je večkrat skliceval na svete spise. Njegovi biblijski dokazi so bili tako prepričljivi, da »so mnogi Judje in spreobrnjenci, ki so častili Boga, šli za Pavlom in Barnabom«, da bi izvedeli še več. (Apd. 13:14–44) Ko je več let kasneje k Pavlu v stanovanje prišla skupina rimskih Judov, jim je »temeljito pričeval o Božjem kraljestvu ter jim iz Mojzesove postave in Prerokov [. . .] navajal prepričljive dokaze glede Jezusa«. (Apd. 28:17, 22, 23)

6. Kaj je pomagalo Pavlu, da je med preizkušnjami ostal duhovno močan?

⁶ Pavel je takrat, ko se je spoprijemal s preizkušnjami, vztrajno preiskoval Pisma in njihovo navdihnjeno sporočilo ga je krepilo. (Heb. 4:12) Ko je bil v zaporu v Rimu in je čakal na usmrtitev, je zaprosil Timoteja, naj mu prinese »zvitke« in »pergamente«. (2. Tim. 4:13) To so bili najbrž deli Hebrejskih spisov, ki jih je Pavel uporabljal pri svojem poglobljenem preučevanju. Pridobivanje spoznanja iz Svetega pisma z rednim preučevanjem mu je bilo izjemno pomembno, saj mu je pomagalo, da je lahko ostal neomajen.

7. Kako ti koristi to, da redno preučuješ Biblijo?

⁷ Tudi mi bomo lažje duhovno napredovali, če bomo redno preučevali Biblijo in ob tem namensko poglobljeno premišljevali. (Heb. 5:12–14) Psalmist je glede vrednosti Božje Besede zapel: »Boljši mi je zakon tvojih ust nego tisoči zlata in srebra. Modrejšega od sovražnikov mojih me delajo zapovedi tvoje, ker vekomaj so moja last. Od vsake hudobne steze zadržujem noge svoje, da bi izpolnjeval besedo tvojo.« (Ps. 119:72, 98, 101) Ali ti je v navadi redno preučevati Biblijo? Ali se pripravljaš za prihodnje naloge v Božji službi, tako da vsak dan bereš Biblijo in premišljuješ o tem, kar si prebral?

Savel se je naučil imeti rad ljudi

8. Kakšen odnos je imel Savel do tistih, ki niso bili judovske vere?

⁸ Preden je Savel postal kristjan, je bil sicer zelo goreč zagovornik judovske vere, vendar mu ni bilo prav nič mar za ljudi, ki niso bili istega verovanja kakor on. (Apd. 26:4, 5) Ko je nekaj Judov kamenjalo Štefana, je to opazoval z odobravanjem. Ta dogodek je očitno v njem vzbudil močne občutke. Najbrž je na Štefanovo usmrtitev gledal kot na zasluženo kazen. (Apd. 6:8–14; 7:54–8:1) V navdihnjeni pripovedi namreč piše: »Savel pa je začel zatirati občino. Kar po vrsti je vdiral v hiše, vlačil iz njih  moške in ženske ter jih pošiljal v ječo.« (Apd. 8:3) »Šel [je] tako daleč,« da jih je »preganjal celo v drugih mestih«. (Apd. 26:11)

9. Kaj je Savla navedlo na to, da je razmislil o svojem ravnanju z ljudmi?

⁹ Ko je bil Savel na poti v Damask, da bi tudi tam preganjal Kristusove sledilce, se je pred njim pojavil gospod Jezus. Zaradi nadnaravne bleščeče svetlobe, v kateri se mu je prikazal Božji sin, je oslepel in je potreboval pomoč drugih. V času, ki je minil do takrat, ko mu je Jehova po Ananiju povrnil vid, se je njegov pogled na ljudi za vedno spremenil. (Apd. 9:1–30) Zatem ko je postal Kristusov sledilec, se je marljivo trudil z vsemi ljudmi ravnati tako kakor Jezus. To je pomenilo, da je z nasiljem povsem opravil in da je bil »v miru z vsemi ljudmi«. (Beri Rimljanom 12:17–21.)

10., 11. Kako je Pavel kazal pristno ljubezen do ljudi?

¹⁰ Pavel pa ni bil zadovoljen zgolj s tem, da je bil v miru z drugimi ljudmi. Hotel jim je kazati pristno ljubezen, in krščanska služba mu je to omogočala. Na svojem prvem misijonarskem potovanju je oznanjeval dobro novico v Mali Aziji. S svojimi popotnimi tovariši je bil kljub hudemu nasprotovanju osredinjen na to, da je krotkim pomagal sprejeti krščanstvo. Večkrat je odpotoval v Listro in Ikonij, čeprav so ga tam nasprotniki v preteklosti skušali ubiti. (Apd. 13:1–3; 14:1–7, 19–23)

¹¹ Kasneje so Pavel in njegovi spremljevalci iskali prav naravnane ljudi v makedonskem mestu Filipi. Judovska spreobrnjenka Lidija je prisluhnila dobri novici in postala kristjanka. Oblasti so Pavla in Sila dale prešibati in ju vrgle v zapor. Vendar je Pavel oznanjeval ječarju in ta se je skupaj s svojo družino krstil ter postal Jehovov častilec. (Apd. 16:11–34)

12. Kaj je spodbudilo nadutega Savla, da je postal ljubeč apostol Jezusa Kristusa?

¹² Zakaj je Savel privzel vero ljudi, ki jih je nekoč preganjal? Kaj je navedlo tega nadutega človeka, da je postal prijazen in ljubeč apostol, ki je bil pripravljen tvegati svoje življenje za to, da bi drugi lahko spoznali resnico o Bogu in Kristusu? Sam je pojasnil: »Bogu, ki me je [. . .] po svoji nezasluženi dobrotljivosti poklical, [se je] zdelo dobro, da bi po meni razodel svojega Sina.« (Gal. 1:15, 16) Timoteju pa je pisal: »Usmiljenje pa mi je bilo izkazano zato, da bi Kristus Jezus na meni kot na največjem grešniku razodel vso svojo potrpežljivost za zgled tem, ki bodo verovali vanj za večno življenje.« (1. Tim. 1:16) Jehova mu je iz svoje nezaslužene dobrotljivosti in usmiljenja odpustil in to ga je tako ganilo, da je želel biti ljubeč do drugih, kar je pokazal s tem, da jim je oznanjeval dobro novico.

13. Kaj bi nas moralo spodbujati, da bi drugim kazali ljubezen, in kako lahko to delamo?

¹³ Jehova pa tudi nam vedno znova odpušča grehe in napake. (Ps. 103:8–14) »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« je spraševal psalmist. (Ps. 130:3) Brez Božjega usmiljenja ne bi nihče od nas mogel okusiti veselja, ki ga prinaša sveta  služba, niti ne bi mogel s pričakovanjem zreti v prihodnje večno življenje. Bog vsem nam izkazuje nezasluženo dobrotljivost. Zatorej naj bi kakor Pavel želeli posnemati Boga v ljubezni, s tem da bi drugim oznanjevali in jih poučevali o resnici ter hrabrili sovernike. (Beri Apostolska dela 14:21–23.)

14. Kako bi lahko še več storili v službi Jehovu?

¹⁴ Pavel se je želel izboljšati v oznanjevanju dobre novice in se temu delu še bolj posvetiti, saj se je njegovega srca dotaknil zgled, ki ga je dal Jezus. Božji sin je pokazal neprimerljivo ljubezen do ljudi med drugim tako, da jim je oznanjeval. Sam je rekel: »Žetev je res velika, delavcev pa malo. Zato Gospodarja žetve prosite, naj na svojo žetev pošlje delavce.« (Mat. 9:35–38) Pavel, ki je verjetno upošteval ta nasvet, je ravnal skladno s svojimi prošnjami po več delavcih, tako da je sam postal goreč oznanjevalec. Kako pa je s teboj? Ali lahko postaneš še bolj vešč oznanjevalec oziroma ali lahko še bolj sodeluješ pri oznanjevanju Kraljestva, morda celo prilagodiš svoje življenje tako, da bi uspel pionirati? Pokažimo dugim, da jih imamo resnično radi, tako da jim pomagamo, da se trdno oprimejo »besede življenja«. (Fil. 2:16)

Kako je Pavel gledal nase

15. Kako je Pavel gledal nase in na sokristjane?

¹⁵ Pavel nam je kot Božji služabnik izreden zgled še v nečem drugem. Čeprav je imel veliko prednosti v krščanski občini, se je jasno zavedal, da si jih ni zaslužil in da jih ni dobil zaradi svojih sposobnosti. Doumel je, da mu je Bog s tem izkazal nezasluženo dobrotljivost. Vedel je, da so tudi drugi kristjani učinkoviti oznanjevalci dobre novice. Kljub prednostim, ki jih je imel med Božjim ljudstvom, je ostal ponižen. (Beri 1. Korinčanom 15:9–11.)

16. Kako je Pavel pokazal ponižnost in skromnost, ko je šlo za vprašanje obreze?

¹⁶ Premislimo, kako se je Pavel lotil problema, ki se je pojavil v sirskem mestu Antiohija. Tamkajšnja krščanska občina se je zaradi vprašanja obreze razdelila na dva tabora. (Apd. 14:26–15:2) Ker je bil Pavel postavljen za to, da vodi v oznanjevanju neobrezanim Nejudom, bi lahko razmišljal, da se najbolje spozna na to, kako ravnati z njimi, in da je zato povsem usposobljen zadevo rešiti sam. (Beri Galačanom 2:8, 9.) Toda ko je videl, da njegova prizadevanja niso obrodila želenih sadov, je ponižno in skromno upošteval navodila in zadevo predložil vodstvenemu organu v Jeruzalemu. Ko so člani vodstvenega organa prisluhnili Pavlu glede tega problema, sprejeli odločitev in ga imenovali za enega svojih slov, je z njimi ves čas sodeloval. (Apd. 15:22–31) Tako je prednjačil v »izkazovanju časti« drugim Jehovovim služabnikom. (Rim. 12:10b)

17., 18. a) Kako je pričel Pavel čutiti do sovernikov v občinah? b) Kaj izvemo o Pavlu iz tega, kako so se efeški starešine odzvali, ko so izvedeli za njegov odhod?

¹⁷ Ponižni Pavel se ni držal zase in ni gledal zviška na svoje brate in sestre v občinah,  temveč se je navezal nanje. Na koncu svojega pisma Rimljanom je po imenu pozdravil več kot 20 ljudi. Večina med njimi ni omenjena nikjer drugje v Svetem pismu in le malokateri izmed njih so imeli posebne prednosti. Vendar so bili zvestovdani Jehovovi služabniki in Pavel jih je imel srčno rad. (Rim. 16:1–16)

¹⁸ Pavel je s svojo ponižnostjo in prijaznostjo krepil občine. Ko se je še zadnjič sestal s starešinami iz Efeza, so se mu ti »vrgli [. . .] okrog vratu in ga prisrčno poljubljali. Še posebej jih je namreč zabolelo, ko jim je povedal, da ne bodo več videli njegovega obličja.« Česa takega pa nikakor ne bi doživel ob svojem odhodu kdo, ki bi bil ponosen in vzvišen. (Apd. 20:37, 38)

19. Kako lahko pri svojem ravnanju s sokristjani kažemo ponižnost?

¹⁹ Vsi, ki bi radi duhovno napredovali, morajo biti ponižni, kakor je bil Pavel. Sam je sokristjanom prigovarjal: »Ničesar ne delajte iz prepirljivosti ali samoljubnosti, temveč s ponižnostjo glejte na druge kot na višje od sebe.« (Fil. 2:3) Kako lahko upoštevamo ta nasvet? Med drugim tako, da sodelujemo s starešinami v naši občini, upoštevamo njihova navodila in podpiramo njihove sodne odločitve. (Beri Hebrejcem 13:17.) Upoštevamo pa ga tudi tako, da zelo cenimo vse brate in sestre v občini. Občine Jehovovih prič pogosto sestavljajo ljudje različnih narodov, kultur, ras in etničnega porekla. Ali se ne bi morali naučiti z vsemi ravnati nepristransko in jim izkazovati svojo naklonjenost, tako kakor je to delal Pavel? (Apd. 17:26; Rim. 12:10a) Biblija nas spodbuja, naj »prisrčno sprejema[mo] drug drugega Bogu v slavo, kakor je tudi Kristus sprejel nas«. (Rim. 15:7)

»Vztrajno tecimo v tekmi« za življenje

20., 21. Kaj nam bo pomagalo, da bomo uspešno tekli v tekmi za življenje?

²⁰ Življenje kristjana bi lahko primerjali s tekom na dolge proge. Pavel je napisal: »Bojeval sem dober boj, pritekel do konca, ohranil vero. Odslej mi je prihranjen venec pravičnosti, s katerim me bo tisti dan nagradil Gospod, pravični sodnik, pa ne samo mene, temveč tudi vse tiste, ki hrepenijo po tem, da se razodene.« (2. Tim. 4:7, 8)

²¹ Če bomo posnemali Pavlov zgled, bomo lažje uspešno tekli v tekmi, pri kateri je nagrada večno življenje. (Heb. 12:1) Da bi torej le redno preučevali, močno ljubili ljudi in ostali ponižni, saj bomo tako lahko še naprej duhovno napredovali!

Kako bi odgovoril?

• Kako je Pavlu koristilo to, da je redno preučeval Pisma?

• Zakaj je za kristjane pomembno, da močno ljubijo ljudi?

• Katere lastnosti nam bodo pomagale, da bomo z drugimi nepristranski?

• Kako ti lahko Pavlov zgled pomaga sodelovati s starešinami v občini?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Naj ti bo vir moči Sveto pismo, kakor je bilo Pavlu

[Slika na strani 24]

Pokažimo drugim, da jih imamo resnično radi, s tem da jim oznanjujemo dobro novico

[Slika na strani 25]

Ali veš, zakaj so kristjani vzljubili Pavla?