Poudarki pisma Rimljanom
Jehovova Beseda je živa
Poudarki pisma Rimljanom
OKOLI leta 56 n. št. je apostol Pavel na svojem tretjem misijonarskem potovanju. Ko prispe v Korint, izve, da imajo judovski in nejudovski kristjani v Rimu glede nekaterih stvari nasprotujoče si poglede. Želi jim pomagati, da bi se povsem zedinili s Kristusom, zato jim napiše pismo.
Rimljanom v pismu pojasnjuje, na temelju česa je lahko posameznik razglašen za pravičnega in kako naj bi kot takšen živel. V tem pismu, ki je prava zakladnica znanja o Bogu in prispeva k razumevanju njegove Besede, sta poudarjena tako Božja nezaslužena dobrotljivost kot tudi to, kako vzvišeno vlogo ima Kristus pri naši odrešitvi. (Heb. 4:12)
KAKO SO LJUDJE RAZGLAŠENI ZA PRAVIČNE?
»Vsi grešijo in ne dosegajo Božje slave,« piše Pavel. »To, da so po njegovi nezasluženi dobrotljivosti po osvoboditvi z odkupnino, ki jo je plačal Kristus Jezus, razglašeni za pravične, je kakor brezplačen dar.« Nato še doda: »Človek [je] razglašen za pravičnega po veri neodvisno od del po postavi.« (Rim. 3:23, 24, 28) Tako maziljeni kristjani kot tudi člani »velike množice« »drugih ovc« so lahko »razglašeni za pravične« zaradi vere v »eno dejanje opravičenja«. Prvi lahko zaradi tega upajo na življenje v nebesih kot sodediči s Kristusom, drugi pa na to, da bodo kot Božji prijatelji preživeli »veliko stisko«. (Rim. 5:18; Raz. 7:9, 14; Jan. 10:16; Jak. 2:21–24; Mat. 25:46)
»Naj se pregrešimo, ker nismo pod postavo, temveč pod nezasluženo dobrotljivostjo?« sprašuje Pavel. »Nikakor ne!« odgovarja. »[Ste] bodisi sužnji greha, katerega posledica je smrt, bodisi sužnji poslušnosti, katere sad je pravičnost,« pojasnjuje. (Rim. 6:15, 16) »Če [. . .] po duhu usmrtite dejanja telesa, boste živeli,« pravi. (Rim. 8:13)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
1:24–32 – Ali se tu opisani moralni propad nanaša na Jude ali na ljudi drugih narodov? Ta opis bi sicer lahko ustrezal obema skupinama, vendar je Pavel imel v mislih predvsem staroveške Izraelce, ki so se odvrnili od Jehova. Čeprav so poznali Božje pravične odredbe, »se jim ni zdelo dobro upoštevati Boga po točnem spoznanju«. Zato so bili zares graje vredni.
3:24, 25 – Kako je Bog z »odkupnino, ki jo je plačal Kristus Jezus,« pokrival »grehe, storjene v preteklosti«, ko pa odkupnina takrat še sploh ni bila plačana? Prva mesijanska prerokba, ki je napisana v 1. Mojzesovi 3:15, se je izpolnila leta 33 n. št., ko je bil Jezus usmrčen na mučilnem kolu. (Gal. 3:13, 16) Toda za Jehova je bila odkupna cena plačana takorekoč že v trenutku, ko je izrekel to prerokbo, saj njemu ne more nič preprečiti, da ne bi izpolnil svojega namena. Zato je lahko na podlagi bodoče odkupnine Jezusa Kristusa odpuščal grehe Adamovim potomcem, ki so verjeli v to obljubo. Odkupnina pa tudi omogoča vstajenje ljudi iz predkrščanske dobe. (Apd. 24:15)
6:3–5 – Kaj pomeni krst v Kristusa Jezusa in kaj krst v njegovo smrt? Ko Jehova Kristusove sledilce mazili s svetim duhom, se ti zedinijo z Jezusom in postanejo člani občine, ki je njegovo telo, glava občine pa je Kristus sam. (1. Kor. 12:12, 13, 27; Kol. 1:18) To je krst v Kristusa Jezusa. Maziljeni kristjani pa se krstijo tudi »v [Kristusovo] smrt«, in sicer v tem smislu, da živijo požrtvovalno in se odpovejo vsakršnemu upanju na večno življenje na zemlji. Zato je njihova smrt žrtvena, podobno kakor je bila Jezusova, čeprav njihova smrt nima odkupne vrednosti. Krst v Kristusovo smrt se konča, ko umrejo in so obujeni v nebeško življenje.
7:8–11 – Kako je ‚zapoved spodbujala greh‘? Postava je ljudem pomagala, da so spoznali, kaj vse je greh, zato so se bolj zavedali, da so grešniki. Zaradi tega je več ljudi kot kdaj prej spoznalo, da so grešni, ugotovili pa so tudi, v čem vse grešijo. V tem smislu je Postava spodbujala greh.
Pouk za nas:
1:14, 15. Za to, da goreče oznanjujemo dobro novico, imamo veliko razlogov. Eden od njih je ta, da smo dolžniki ljudem, ki so bili odkupljeni z Jezusovo krvjo. Dolžni smo jim duhovno pomagati.
1:18–20. Ker so Božje nevidne lastnosti razvidne iz stvarstva, se brezbožni in nepravični ljudje »ne morejo opravičiti«.
2:28; 3:1, 2; 7:6, 7. Pavel je izjave, ki bi bile lahko za Jude žaljive, omehčal z dodatnimi pripombami. To je za nas dober zgled, da smo pri kočljivih zadevah taktni in pazljivi.
3:4. Kadar je to, kar rečejo ljudje, v nasprotju s tem, kar po svoji Besedi pravi Bog, pustimo, da »se pokaže, da ima Bog prav«, tako da zaupamo biblijskemu sporočilu in ravnamo po Božji volji. Z vnetim sodelovanjem pri oznanjevanju Kraljestva in gorečim pridobivanjem učencev lahko drugim pomagamo, da tudi oni spoznajo, »da ima Bog prav«.
4:9–12. Abraham je bil štet za pravičnega zaradi svoje vere veliko prej, preden se je pri 99 letih obrezal. (1. Mojz. 12:4; 15:6; 16:3; 17:1, 9, 10) Tako je Bog zelo očitno pokazal, zaradi česa kdo v njegovih očeh velja za pravičnega.
4:18. Upanje je bistveni element naše vere. Naša vera pravzaprav temelji na njem. (Heb. 11:1)
5:18, 19. Pavel je logično prikazal, v čem je Jezus podoben Adamu, in tako razjasnil, kako je lahko en sam človek dal »svojo dušo kot odkupnino za mnoge«. (Mat. 20:28) Logično sklepanje in jedrnatost sta izredni poučevalni metodi, vredni posnemanja. (1. Kor. 4:17)
7:23. Naši deli telesa, kot so roke, noge in jezik, nas lahko vodijo »v ujetništvo postave greha«, zato moramo paziti, da jih ne bi uporabljali v napačen namen.
8:26, 27. Kadar smo v tako obupnih razmerah, da ne vemo, za kaj bi molili, »duh sam posreduje za nas«. Takrat Jehova, ‚ki posluša molitev‘, sprejme ustrezne molitve, napisane v njegovi Besedi, kakor da bi prišle od nas. (Ps. 65:2)
8:38, 39. Jehova ne more nič navesti na to, da bi se njegova ljubezen do nas ohladila – niti nesreče niti hudobne duhovne sile niti svetne oblasti. Enako bi moralo biti z nami.
9:22–28; 11:1, 5, 17–26. Veliko prerokb o obnovi Izraela se je izpolnilo na občini maziljenih kristjanov, katere člani niso bili poklicani »le izmed Judov, temveč tudi izmed narodov«.
10:10, 13, 14. Če ljubimo Boga in bližnjega ter močno verujemo Vanj in v Njegove obljube, nas to lahko žene h gorečemu oznanjevanju.
11:16–24, 33. Kako zelo sta uravnovešeni Božja prijaznost in strogost! »On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica.« (5. Mojz. 32:4)
ŽIVIMO USTREZNO TEMU, DA SMO BILI RAZGLAŠENI ZA PRAVIČNE
»Zato vas, bratje, po Božjem sočutju prosim, da svoje telo izročite kot živo, sveto žrtev, sprejemljivo Bogu,« pravi Pavel. (Rim. 12:1) »Zato« oziroma glede na to, da so kristjani zaradi svoje vere razglašeni za pravične, bi morale Pavlove nadaljnje besede vplivati na njihov pogled nase, na druge in na svetne oblasti.
Nihče »od vas«, pravi Pavel, »naj o sebi ne misli več, kot je treba misliti,« in prigovarja: »Vaša ljubezen naj bo nehinavska.« (Rim. 12:3, 9) »Vsaka duša naj bo podrejena višjim oblastem.« (Rim. 13:1) Glede vsega, kar je povezano z vestjo, pa kristjane spodbuja, naj »ne sodi[jo] [. . .] drug drugega«. (Rim. 14:13)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
12:20 – Kako sovražniku ‚nasujemo žerjavico‘ na glavo? V biblijskih časih so dali rudo v peč tako, da je bila žerjavica spodaj in zgoraj. S tem so ustvarili višjo temperaturo, kar je olajšalo taljenje kovine in njeno ločitev od nečistoč. Podobno se tudi naš sovražnik, ko mu nasujemo žerjavico na glavo, tako da mu delamo dobro, omehča in na dan pridejo njegove lepe lastnosti.
12:21 – Kako »premagu[jemo] hudo z dobrim«? To med drugim delamo tako, da neustrašno opravljamo delo, ki nam ga je dal Bog. Ljudem bomo oznanjevali dobro novico o Kraljestvu tako dolgo, dokler se Mu ne bo zdelo, da je dovolj. (Mar. 13:10)
13:1 – V kakšnem smislu so višje oblasti »na svoje relativne položaje razpostavljene od Boga«? Svetne oblasti so »na svoje relativne položaje razpostavljene od Boga« v tem smislu, da vladajo z Božjim dovoljenjem, nekatere pa je celo sam napovedal. To se jasno vidi iz tega, kaj vse je Biblija napovedala za mnoge vladarje.
Pouk za nas:
12:17, 19. Če bi se sami maščevali za zlo oziroma vrnili »hud[o] s hudim«, bi vzeli v svoje roke to, kar bi moralo počakati na Jehova. Kako predrzno bi bilo to!
14:14, 15. Brata ne bi smeli žalostiti oziroma mu dati povoda za spotiko s hrano ali pijačo, ki mu jo ponudimo.
14:17. Dober odnos z Bogom ni odvisen predvsem od tega, kaj kdo je ali pije oziroma česa ne je ali ne pije. Povezan je s pravičnostjo, z mirom in veseljem.
15:7. V občino bi morali nepristransko sprejeti vse, ki se iskreno zanimajo za resnico, in prav tako vsem oznanjevati sporočilo o Kraljestvu.
[Slike na strani 31]
Ali odkupnina lahko pokrije grehe, ki so bili storjeni, še preden je bila plačana?