Pred čim moramo bežati

»Gadja zalega, kdo vam je namignil, da zbêžite pred prihajajočo jezo?« (MAT. 3:7)

1. Povej kakšen biblijski primer koga, ki je zbežal.

NA KAJ pomisliš ob besedi »zbežati«? Nekateri si ob tem v mislih naslikajo mladega in čednega Jožefa, ki je pobegnil Potifarjevi ženi, ki ga je hotela imeti za ljubimca. (1. Mojz. 39:7–12) Drugi morda pomislijo na kristjane, ki so leta 66 n. št. zbežali iz Jeruzalema, ker so poslušali Jezusovo svarilo: »Ko pa boste videli, da so se okoli Jeruzalema utaborile vojske, [. . .] tedaj naj tisti v Judeji zbežijo v gore [in] tisti v mestu naj ga zapustijo.« (Luk. 21:20, 21)

2., 3. a) Kaj so pomenile ostre besede, ki jih je Janez Krstnik izrekel verskim voditeljem? b) Kako je Jezus ponovil Janezovo svarilo v še ostrejšem tonu?

² V obeh primerih, ki smo ju navedli, so ljudje dobesedno zbežali. Danes pa je nujno, da pravi kristjani v skoraj vseh deželah sveta bežijo v prenesenem pomenu. V tem pomenu je to besedo uporabil tudi Janez Krstnik, ko so prišli k njemu samopravični judovski verski voditelji, ki niso čutili nobene potrebe po tem, da bi se pokesali, na navadne ljudi, ki so se dali krstiti v simbol kesanja, pa so gledali zviška. Janez je te hinavske voditelje brez kančka strahu razgalil: »Gadja zalega, kdo vam je namignil, da zbêžite pred prihajajočo jezo? Zatorej rodite sad, ki sodi h kesanju.« (Mat. 3:7, 8)

³ Janez tu ni govoril o dobesednem bežanju. Verske voditelje je opozoril pred prihajajočo sodbo, dnevom Božje jeze, in jih postavil pred dejstvo, da bodo morali, če želijo preživeti ta dan, roditi sad, s katerim bodo dokazali, da se kesajo. Pozneje je te verske voditelje neustrašno obsodil tudi Jezus, saj so s tem, da so ga nameravali umoriti, pokazali, da je njihov oče v resnici Hudič. (Jan. 8:44) Janezovo svarilo je ponovil v še ostrejšem tonu, ko jih je kakor on poimenoval »gadja zalega« in dodal: »Kako boste ubežali obsodbi gehene?« (Mat. 23:33) Kaj je imel v mislih z izrazom »gehena«?

4. Kaj je mislil Jezus, ko je verskim voditeljem pretil z »geheno«?

⁴ Gehena je bila dolina za jeruzalemskim obzidjem, kjer so sežigali odpadke in trupla živali. Jezus jo je uporabil za simbol večne smrti. (Glej stran 27.) Z vprašanjem, kako bodo verski voditelji njegovih dni ubežali geheni, je pokazal, da si kot skupina zaslužijo večno uničenje. (Mat. 5:22, 29)

5. Kako se je uresničilo Janezovo in Jezusovo svarilo?

⁵ Judovski verski voditelji so k svojim grehom pridali še tega, da so preganjali Jezusa in njegove sledilce. Navsezadnje je, tako kot sta opozarjala Janez in Jezus, prišel nadnje Božji dan jeze. Takrat je »prihajajočo jezo« občutilo zgolj določeno področje (Jeruzalem in Judeja), zato je bilo mogoče dobesedno zbežati. To je bilo leta 70 n. št., ko so rimske vojske uničile Jeruzalem in njegov tempelj. Dotlej ni to mesto še nikoli doživelo tako hude »stiske«. Mnogo je bilo pobitih ali pa odpeljanih v ujetništvo. Ta dogodek je bil predslika večjega uničenja, ki preti mnogim tako imenovanim kristjanom pa tudi pripadnikom drugih ver. (Mat. 24:21)

Prihodnja jeza, pred katero je nujno zbežati

6. Do česa je prišlo v zgodnji krščanski občini?

⁶ Med zgodnjimi kristjani so nekateri postali odpadniki in potegnili za seboj še druge. (Apd. 20:29, 30) Jezusovi apostoli so s svojo navzočnostjo zadrževali odpad, toda po njihovi smrti se je pojavilo mnogo lažnih krščanskih sekt. Danes je na stotine krščanskih veroizpovedi, katerih nauki si med seboj nasprotujejo.  Biblija je napovedala pojav duhovščine tako imenovanega krščanstva s tem, da jo je opisala z izrazom »človek nezakonitosti« in »sin pokončanja«, ki ga bo »Gospod Jezus [. . .] odstranil [. . .] in ga pokončal z razodetjem svoje navzočnosti«. (2. Tes. 2:3, 6–8)

7. Zakaj izraz »človek nezakonitosti« ustreza duhovščini tako imenovanega krščanstva?

⁷ Duhovščina tako imenovanega krščanstva ravna nezakonito s tem, da milijone zavaja, da verjamejo naukom in obhajajo praznike, ki so v nasprotju z Biblijo, ter da opravičuje in spodbuja ravnanje, ki ga Božja Beseda obsoja. Podobno kakor verske voditelje, ki jih je Jezus obsodil, tudi današnje pripadnike »sina pokončanja« čaka smrt brez vsakega upanja na vstajenje. (2. Tes. 1:6–9) Kaj pa čaka ljudi, ki jih zapeljuje duhovščina tako imenovanega krščanstva in drugih ver? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, se v mislih vrnimo v čas po prvem uničenju Jeruzalema leta 607 pr. n. št.

»Bežite iz sredi Babilona«

8., 9. a) Katero preroško sporočilo je imel Jeremija za Jude, ujete v Babilonu? b) V kakšnem smislu so lahko Judje zbežali iz Babilona, ko so ga zavzeli Medijci in Perzijci?

⁸ Prerok Jeremija je napovedal, da bo Jeruzalem uničen, in to se je uresničilo leta 607 pr. n. št. Rekel je tudi, da bo Božje ljudstvo odpeljano v ujetništvo, vendar se bo po »sedemdesetih letih« lahko vrnilo v svojo domovino. (Jer. 29:4, 10) Za Jude, ki so bili v babilonskem ujetništvu, je imel pomembno sporočilo, namreč da se ne smejo omadeževati z babilonsko krivo vero. Tako bodo pripravljeni na to, da se bodo lahko vrnili v Jeruzalem in obnovili čisto čaščenje. To se je zgodilo kmalu po tem, ko so leta 539 pr. n. št. Babilon zavzeli Medijci in Perzijci. Perzijski vladar Cir II. je izdal odlok, naj se Judje vrnejo v Jeruzalem in tam obnovijo Jehovov tempelj. (Ezra 1:1–4)

⁹ Na tisoče Judov je izkoristilo to možnost in se odpravilo v domovino. (Ezra 2:64–67) S tem so izpolnili Jeremijevo preroško zapoved glede bežanja, ki je v njihovem primeru pomenila oditi v drug kraj. (Beri Jeremija 51:6, 45, 50.) Resda se vsi Judje zaradi svojih okoliščin niso mogli odpraviti na dolgo pot proti Jeruzalemu in Judovemu. Tiste, ki so ostali v Babilonu, kot na primer ostareli prerok Daniel, je bil Bog vseeno pripravljen blagoslavljati, če so le ostali ločeni od babilonskega krivega čaščenja in so z vsem srcem podpirali čisto čaščenje, katerega središče je bilo v Jeruzalemu.

10. Za katere »gnusobe« je odgovorna prestolnica »Babilon Veliki«?

¹⁰ Danes je na milijarde ljudi povezanih s takšno ali drugačno obliko krive vere, ki ji lahko najdemo korenine v staroveškem Babilonu. (1. Mojz. 11:6–9) Vse te vere kot celota so imenovane »Babilon Veliki, mati vlačug in gnusob zemlje«. (Raz. 17:5) Kriva vera že od nekdaj podpira politične vladarje tega sveta. Med  »gnusobami«, za katere je odgovorna, so številne vojne, v katerih je bilo »pobitih« več sto milijonov ljudi. (Raz. 18:24) K njenim »gnusobam« pa spadajo tudi pedofilija in druge oblike spolne nemorale, ki jo cerkvene oblasti dopuščajo v svojih duhovniških vrstah. Ali je potem kaj čudnega, da bo Bog Jehova krivo vero kmalu izbrisal z zemlje? (Raz. 18:8)

11. Kaj so pravi kristjani dolžni delati, preden bo Babilon Veliki uničen?

¹¹ Pravi kristjani, ki vedo, kaj se bo zgodilo s krivo vero, so dolžni posvariti člane Babilona Velikega. To med drugim delajo tako, da razdeljujejo biblije in biblijsko literaturo »zvestega in preudarnega sužnja«, ki ga je Jezus postavil za to, da ljudem »ob pravem času daje [duhovno] hrano«. (Mat. 24:45) Ko posamezniki pokažejo, da se zanimajo za biblijsko sporočilo, jim oznanjevalci pomagajo z biblijskim poukom. Upamo, da bodo spoznali, da morajo ‚zbežati iz srede Babilona‘, preden bo prepozno. (Raz. 18:4)

Bežite pred malikovanjem

12. Kako gleda Bog na čaščenje podob in malikov?

¹² V Babilonu Velikem je razširjena še ena gnusna navada: čaščenje podob in malikov. Bog jih je imenoval »gnusobe« in »gnusni maliki«. (5. Mojz. 29:17, NW) Vsak, ki želi ugajati Bogu, se mora varovati malikovanja. Bog je namreč rekel: »Jaz sem GOSPOD, to je ime moje, in slave svoje ne dam drugemu, ne hvale svoje rezanim podobam.« (Iza. 42:8)

13. Pred katerimi oblikami lakomnosti, ki je prikrito malikovanje, moramo bežati?

¹³ Božja Beseda pa razkriva tudi bolj prikrite oblike malikovanja. Sem denimo prišteva lakomnost. (Kol. 3:5) Biti lakomen pomeni želeti si nekaj, kar je prepovedano, denimo nekaj, kar pripada komu drugemu. (2. Mojz. 20:17) Angel, ki je postal Satan Hudič, se je polakomnil časti in položaja, ki je pripadal Najvišjemu. (Luk. 4:5–7) To ga je navedlo, da se je uprl Jehovu in napeljal Evo na to, da si je tudi ona poželela nekaj, kar je Bog prepovedal. V nekem smislu pa je malikoval tudi Adam, ko je sebični želji po družbi svoje žene dal prednost pred poslušnostjo ljubečemu nebeškemu Očetu. Kdor želi ubežati Božjemu dnevu jeze, mora ravnati ravno nasprotno – vdan mora biti samo Bogu in se upreti vsaki takšni lakomnosti.

»Bežite pred nečistovanjem«

14.–16. a) Zakaj je bil Jožef tako izreden zgled glede morale? b) Kaj bi morali storiti, če bi se v nas pojavile nečiste spolne želje? c) Kako lahko uspešno bežimo pred nečistovanjem?

¹⁴ Beri 1. Korinčanom 6:18. Ko je Potifarjeva žena skušala zapeljati Jožefa, je dobesedno pobegnil od nje. Kako dober zgled je s tem dal kristjanom, tako samskim kot poročenim! Jožef si je očitno oblikoval vest v skladu z mišljenjem Boga Jehova, ki ga je lahko spoznal iz njegovega preteklega ravnanja. Če želimo ubogati zapoved, naj »beži[mo] pred nečistovanjem«, se moramo ogibati vsega, kar bi lahko v nas vzbudilo željo, da bi imeli spolne odnose s kom, ki ni naš zakonski tovariš. Biblija pravi: »Zatrite nagnjenja [. . .]: nečistovanje, nečistost, spolno poželenje, škodljive želje  in lakomnost, ki je malikovanje. Zaradi vsega tega prihaja Božja jeza.« (Kol. 3:5, 6)

¹⁵ Ne spreglejmo tega, da »prihaja Božja jeza«. Mnogi v tem svetu dopuščajo, da v njih zrastejo neprimerne spolne želje in jih nato tudi zadovoljijo. Zato moramo kristjani moliti za Božjo pomoč in za svetega duha, da nas nečiste spolne želje ne bi obvladale. Če poleg tega tudi preučujemo Biblijo, obiskujemo krščanske shode in se s svojimi bližnjimi pogovarjamo o dobri novici, bomo lažje »živ[eli] po duhu«. Tako ne bomo »izpolnjevali nobenih mesenih želja«. (Gal. 5:16)

¹⁶ Jasno je, da nikakor ne bomo živeli po duhu, če bomo gledali pornografijo. Vsak med nami se mora varovati tudi tega, da bi bral, gledal ali poslušal kaj, kar bi ga lahko spolno vzburilo. Poleg tega ne bi bilo prav, če bi Božje sveto ljudstvo kakor koli uživalo v nemoralnih šalah ali če bi se Božji služabniki o takih stvareh radi pogovarjali. (Efež. 5:3, 4) Če se ogibamo slabega, našemu ljubečemu Očetu kažemo, da resnično želimo ubežati njegovi prihajajoči jezi in živeti v pravičnem novem svetu.

Bežite pred »ljubeznijo do denarja«

17., 18. Zakaj moramo bežati pred »ljubeznijo do denarja«?

¹⁷ Pavel je v svojem prvem pismu Timoteju poudaril, katera načela naj bi vodila sužnje, ki so bili kristjani. Nekateri od njih so morda od svojih gospodarjev, ki so bili prav tako kristjani, pričakovali gmotne ugodnosti. Drugi Pavlovi soverniki so morda skušali izrabiti svete stvari za sebičen dobiček. Pavel je posvaril pred mišljenjem, »da vdanost Bogu prinaša [gmotni] dobiček«. Korenina problema takšnih ljudi je bila morda v »ljubezni do denarja«, ki lahko slabo vpliva na vsakogar, pa naj je bogat ali reven. (1. Tim. 6:1, 2, 5, 9, 10)

¹⁸ Ali se spomniš kakšnega biblijskega primera, ko je nekdo zaradi »ljubezni do denarja« oziroma stvari, ki niso tako zelo nujne za življenje in jih je mogoče kupiti z denarjem, žrtvoval svoj odnos z Bogom? (Joz. 7:11, 21; 2. kra. 5:20, 25–27) Pavel je opozoril Timoteja: »Ti pa, o Božji človek, beži od tega in si prizadevaj za pravičnostjo, bogovdanostjo, vero, ljubeznijo, zdržljivostjo in blagostjo.« (1. Tim. 6:11) Poslušati ta nasvet je življenjsko pomembno za vsakogar, ki želi preživeti prihajajoči dan jeze.

Bežite od »želja, ki so značilne za mladost«

19. Kaj potrebujejo vsi mladi?

¹⁹ Beri Pregovori 22:15. Mlad človek lahko zaradi neumnosti v srcu zlahka zaide na stranpot. Da se mu to ne bi zgodilo, mu lahko pomaga pouk oziroma vzgoja, ki temelji na Bibliji. Mnogi mladi kristjani, katerih starši niso Jehovove priče, si prizadevajo sami poiskati biblijska načela, ki naj bi jih vodila, in se nato trudijo po njih ravnati. Drugi izkoristijo modre nasvete duhovno zrelih članov občine. Če ravnamo po biblijskih nasvetih, pa ne glede na to, od koga smo jih dobili, bomo lahko srečni že danes, pa tudi v prihodnosti. (Heb. 12:8–11)

20. Kaj lahko mlademu človeku pomaga, da ubeži napačnim željam?

²⁰ Beri 2. Timoteju 2:20–22. Marsikaterega mladega človeka je srce zaradi pomanjkanja dragocenega pouka in vzgoje navedlo na to, da je postal žrtev nespametnih nagibov in ravnanja, na primer tekmovalnosti, lakomnosti, nečistovanja, ljubezni do denarja in pretiranega posvečanja užitkom. Vse to spada k »željam, ki  so značilne za mladost«, pred katerimi nas Biblija spodbuja, naj bežimo. Mlad kristjan beži pred takšnimi rečmi med drugim tako, da se varuje vseh škodljivih vplivov, pa ne glede na to, kje se lahko pojavijo. Pri tem mu lahko še posebej pomaga Božji nasvet, naj si »skupaj s tistimi, ki kličejo Gospoda iz čistega srca,« prizadeva razvijati lastnosti, ki so všeč Bogu.

21. Katero čudovito obljubo je dal Jezus Kristus glede svojih ovcam podobnih sledilcev?

²¹ Če vsi, tako mlajši kot starejši, nočemo poslušati ljudi, ki nas hočejo zapeljati, kažemo, da želimo biti med Jezusovimi ovcam podobnimi sledilci, ki bežijo od »glasu tujcev«. (Jan. 10:5) Vendar za to, da bi ubežali Božjemu dnevu jeze, ni dovolj le bežati pred slabim. Moramo si tudi prizadevati, da bi si pridobili določene vrline. V naslednjem članku je opisanih sedem od njih. O tem bo resnično dobro več izvedeti, saj je Jezus dal tole čudovito obljubo: »[Svojim ovcam] dajem [. . .] večno življenje in zagotovo ne bodo nikoli pokončane in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.« (Jan. 10:28)

Kako bi odgovoril?

• Pred čim je Jezus posvaril verske voditelje?

• V kakšni nevarnosti so milijoni današnjih ljudi?

• Pred katerimi oblikami lakomnosti, ki je prikrito malikovanje, moramo zbežati?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na straneh 8, 9]

Na kaj pomisliš ob besedi »zbežati«?